Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 12 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Ključni mejniki v procesu mednarodnega priznanja Slovenije
Boris Tomašič, 2019

Opis: S priznanjem mednarodne skupnosti nova država pridobi status suverene države. Odločitev za slovensko samostojnost se je začela uresničevati, ko je slovenski parlament sprejel ustrezno listino in s tem stopil na pot mednarodnega priznanja. To obdobje ni bilo dolgo, bilo pa je eno izmed najpomembnejših v procesu slovenskega osamosvajanja. Že septembra leta 1991 so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z Estonijo, Latvijo in Litvo, element državnosti pa je slovenska država pridobila 19. decembra 1991 s priznanjem Nemčije, Islandije in Švedske, torej s priznanjem drugih suverenih držav, članic OZN. Slovenski osamosvojitvi in njenemu mednarodnemu priznanju so nasprotovale velike sile kot ZDA, Italija in Francija, ki so hotele, da Slovenija ostane v okviru Jugoslavije. Slovenija se je na poti samostojnega odločanja in mednarodnega priznanja na eni strani ukvarjala z jugoslovansko krizo, z izgubo jugoslovanskega trga, vojnimi spopadi na Balkanu in z nasprotovanjem velikih mednarodnih sil, na drugi strani pa je naletela na nasprotovanje in neodobravanje nekaterih članov komunistične stranke, med drugimi Milana Kučana in Cirila Ribičiča, ki so se zavzemali za ohranitev takratne Jugoslavije. Istočasno je slovensko mednarodno priznanje predstavljalo velik problem zaradi dejavnikov v mednarodnem političnem okolju, ki so vključevali padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze. Vrhunec slovenskega osamosvajanja je bil 7. april 1992 s priznanjem ZDA in članstvom Slovenije v Združene narode maja istega leta. Republika Slovenija je na podlagi teh priznanj imela možnost vključevanja v zunanjepolitični sistem in možnost vzpostavitev diplomatskih predstavništev po svetu.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 1960; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

12.
Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa
Igor Senčar, 2020

Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1525; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (16,76 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh