11. Izvajanje starševske skrbiKarin Lukač, 2021 Opis: Zaradi spremembe družbe skozi različna obdobja prihaja tudi do različnih sprememb v samih zakonih in njihovem ažuriranju. Ena izmed takih sprememb je bila tudi na področju našega družinskega prava. Nov Družinski zakonik je spremenil poimenovanje roditeljske pravice v starševsko skrb, ki je po vsebini zelo podobna prejšnjemu poimenovanju. Ker je ne tako dolgo nazaj prišlo do sprejetja novega Družinskega zakonika, sem v svojem magistrskem delu opisala nekaj pomembnih razlik s področja izvajanja starševske skrbi. Želela sem se izogniti enačenju nekaterih zelo podobnih pojmov, zato sem jih podrobneje opisala. Svoje poglavje v mojem magistrskem delu je pripadalo tudi pomembnim načelom, navezujočim se na naš osrednji naslov. Ker je starševska skrb in njeno izvajanje zelo širok pojem, sem velik del svojega magistrskega dela namenila prav njenemu opisu. Pri samem pisanju, se nisem želela izogniti problematiki, ki jo predstavlja izvajanje starševske skrbi pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri obravnavi tega poglavja mi je bila v veliko pomoč uporaba različnih zakonov, ki urejajo prav to področje, strokovnih člankov in nekaj druge literature, ki je obravnavala odnos med starši in otroki s posebnimi potrebami, predvsem s socialnega vidika. Ker pa me je zanimala klasična ureditev izvajanja starševske skrbi in izvajanje prav te, pri otrocih s posebnimi potrebami pri sosednji državi Hrvaški, sem se odločila, da predzadnje poglavje namenim tej obravnavi, pri čemer sta mi bila zaradi skope literature v glavno pomoč hrvaški Družinski zakonik in Zakon o socialni skrbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševska skrb, izvajanje starševske skrbi, starševska skrb v Sloveniji, otroci s posebnimi potrebami, starševska skrb na Hrvaškem
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 867; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
12. Pravice oseb s posebnimi potrebami v celo življenjskem obdobjuGrega Ratko, 2021 Opis: Z magistrskim delom predstavljamo, kdo so osebe s posebnimi potrebami in njihove značilnosti. V nadaljevanju predstavimo pomembnejše stroke (pravno, zdravstveno in pedagoško), ki odigrajo poglavitno vlogo pri urejanju pravic oseb s posebnimi potrebami. Delo opisuje pravice, ki se dotikajo oseb s posebnimi potrebami v vsakem življenjskem obdobju, in predstavlja, kako so pravice urejene s predpisi in v sami praksi. Podrobneje se osredotočamo na kršitve, ki se dogajajo glede pravic in pomanjkljivosti v pravnih predpisih. Na področju določenih pravic primerjamo, kako so urejene pravice v Sloveniji in v tujih pravnih virih. Namen tega je, da bralec pridobi širšo sliko tega področja in primerjave Slovenije z drugimi državami. Prav tako opišemo pomembnejše Evropske institucije, ki vplivajo na sprejetje ali zaščito pravic in pomembnejše mednarodne ali evropske akte, ki vplivajo na to področje. V zaključnem delu jedra se osredotočimo na lastno raziskavo in predstavimo ugotovitve raziskave. Na podlagi ugotovitev in predstavitev podajamo možne rešitve, ki se dotikajo problematike pri uresničevanju pravic oseb s posebnimi potrebami. V zaključnem delu pridemo do lastnih ugotovitev in sklepanj, če Slovenija zagotavlja in izvršuje pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, pravice, kršitve, odločba o usmeritvi, socialno ekonomski status invalidne osebe
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1193; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,80 MB) |
13. POMEN FIZIOTERAPEVTSKE VADBE NA GIBALNI RAZVOJ IN KOMUNIKACIJSKI NAPREDEK OTROK Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMIAksana Nestsiarenka, 2022 Opis: Avtizem je kompleksna pervenzivna motnja v razvoju na
nevrološko-biološki osnovi, ki se pojavi v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje.
Namen diplomske naloge je poglobitev v strokovno in znanstveno literaturo s
področja avtizma, osvetlitev področja avtističnih motenj, značilnosti otrok z
avtizmom ter vpliv fizioterapevtske vadbe na njihov razvoj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Otroci z avtistično motnjo, avtizem, otroci s posebnimi potrebami, senzorna integracija, proprioceptivne informacije, prilagojen program za otroke, telesna vadba, uspešni komunikacijski pristopi in
metode dela.
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 105
Celotno besedilo (955,40 KB) |
14. Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebamiAna Staniša, 2022 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 97
Celotno besedilo (4,42 MB) |
15. Doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebamiAnita Regula, 2022 Opis: Diplomska naloga se poglobi v doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu se v prvem delu poglobimo v definicijo otrok s posebnimi potrebami in v zakone sprejete na tem področju ter kaj Republika Slovenija ponuja družinam z otroci s posebnimi potrebami. Poleg tega pa smo v dodatnih poglavjih pozornost posvetili tudi učencem s posebnimi potrebami v šolskem sitemu, kakšno obravnavo imajo, katere prilagoditve itd. Bolj poglobljeno smo se tudi posvetili šolanju na daljavo na splošno in v času epidemije covid 19. Za konec pa smo raziskali tudi področje starševstva otrok s posebnimi potrebami.
S pomočjo pol strukturiranih intervjujev smo prišli do odgovorov. Sodelovalo je 10 staršev, ki je v času šolanja na daljavo zaradi covid epidemije ostalo z otrokom/otroci doma. Z intervjuji smo prišli do odgovorov, da so starši šolanje na daljavo doživljali različno, da so se bolje počutili v vlogi starša kot učitelja, saj jim je starševska bolj znana, in pa dvomili so v lastne kompetence. Starši navajajo, da so imeli težave kot npr. upor otroka predvsem pri novostih, neposlušnost otroka, otroka so dekoncentrirali zunanji motilci, nizka psihofizična sposobnost otroka, itd. Poleg tega pa težave navajajo tudi pri organizaciji službenih obveznosti in šolanja (več) otrok na daljavo, pomankanje časa, neusposobljenost (staršev) za poučevanja otrok s posebnimi potrebami, preobremenjenosti staršev s službo, kar je vodilo v prikrajšanost otroka pri šolanju. Otrok pa si je svoj čas krajšal s telefonom ali televizijo. Pri šolskih obveznostih so si pomagali s pomočjo učitelja, prilagoditvijo prostora za učenje, omejitvijo zvokov in slik ter z aktivnostjo med izpolnjevanjem obveznosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, šolanje na daljavo, posebni programi vzgoje in izobraževanja, prilagoditve, starši otrok s posebnimi potrebami, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 558; Prenosov: 62
Celotno besedilo (981,03 KB) |
16. Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV RadovljicaAlja Žibret Božič, 2022 Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,43 MB) |
17. |
18. |
