1. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi: : izzivi in priložnosti novega plačnega sistemaPolona Štrumelj Žontar, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med pravicami in obveznostmi iz delovnih razmerij funkcionarjev ter javnih uslužbencev v državni upravi v luči novo sprejetega paketa plačne zakonodaje, katerega temelj je ZSTSPJS. Namen vsebine je podrobneje analizirati in primerjati pravni položaj obeh skupin zaposlenih, pri čemer je poudarek na prikazu ključnih razlik in podobnosti pri pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnih razmerij. Tematika kljub temu ni usmerjena izključno na plačni del reforme, saj se izvajanje v praksi šele začenja in je ocena njene uspešnosti še nekoliko preuranjena. So pa na področju delovnih razmerij funkcionarjev in javnih uslužbencev predstavljene ključne spremembe, ki jih prinaša implementacija novega plačnega sistema. V procesu iskanja podobnosti in razlik med funkcionarji in javnimi uslužbenci je bilo uporabljenih več metod raziskovanja. Metoda zgodovinske analize je uporabljena v delu, ki se nanaša na razvoj sistema javnih uslužbencev s poudarkom na razvoju Zakona o javnih uslužbencih ter ureditve položaja funkcionarjev v Republiki Sloveniji, s to metodo pa so tudi prikazane razlike med ZSTSPJS in ZSPJS, kjer je bila uporabljena tudi primerjalna metoda. Primerjalna metoda je prav tako uporabljena pri ugotavljanju podobnosti in razlik pri ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Z opisno metodo so predstavljene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Normativna metoda je uporabljena pri analizi nekaterih določb ZSTSPJS ter drugih področnih zakonskih in podzakonskih predpisih ter pri preučitvi vpliva teh pravnih norm na delovna razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev. Diplomsko delo z razširjeno analizo prispeva k boljšemu razumevanju pravnega položaja funkcionarjev in javnih uslužbencev ter omogoča vpogled v izzive in priložnosti, ki jih prinaša nova plačna zakonodaja. Keywords: funkcionar, javni uslužbenec, pravice in obveznosti, reforma, plača, primerjava Published in ReVIS: 10.07.2025; Views: 61; Downloads: 0
Full text (2,38 MB) |
2. Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok v slovenskem pravu : magistrsko deloAna Tia Tratnik, 2025, master's thesis Abstract: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok. Keywords: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo Published in ReVIS: 10.07.2025; Views: 94; Downloads: 5
Full text (1,62 MB) |
3. Pravno varstvo posameznika v upravnem pravu Evropske unijeMatej Avbelj, 2014, original scientific article Abstract: Prispevek se osredotoča na upravno pravo EU, ki je ena od sodobnih pojavnih oblik upravnega prava in katerega obseg
in pomen v zadnjih letih skokovito naraščata. Prispevek uvodoma opredeli, kaj upravno pravo EU sploh je. Temu sledi analiza ustvarjalcev upravnega prava EU, kakor tudi njegovih naslovnikov. V okviru teh je osrednja pozornost namenjena posamezniku. Predstavljeni so različni načini, kako upravno pravo EU vpliva na položaj posameznika in, z druge strani, kako lahko posameznik zavaruje svoje pravice in pravne interese v upravnih postopkih z evropskimi upravnimi organi. Prispevek sklene s kratko oceno pravnega položaja posameznika v upravnem pravu EU in z nekaj predlogi za njegovo izboljšavo.
Keywords: upravni postopek, človekove pravice, pravna varnost, Evropska unija Published in ReVIS: 23.06.2025; Views: 99; Downloads: 1
Full text (141,89 KB) |
4. Prihodnost varovanja človekovih pravic v Evropski unijiMatej Avbelj, 2019, original scientific article Abstract: Deset let po uveljavitvi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ta prispevek naslavlja vprašanje prihodnosti varovanja človekovih pravic v tej supranacionalni organizaciji. Iskanje odgovora se sestoji iz dveh delov. Prispevek najprej analizira razvoj človekovih pravic v Uniji skozi pet zgodovinskih faz, ki jih v drugem delu podvrže teoretični normativni oceni v luči prevladujočih teorij evropske integracije. Z izbiro teorije zveze kot najbolj prepričljive teorije o pravni in politični naravi integracije prispevek predlaga uravnotežen pristop, ki spoštuje pluralna ustavna razmerja znotraj integracije in ki poudarek s formalnega vidika varovanja človekovih pravic premakne predvsem na njihovo dejansko zaščito. Keywords: temeljne pravice, pravno varstvo Published in ReVIS: 18.06.2025; Views: 97; Downloads: 1
Full text (123,74 KB) |
5. Kršitev človekovih pravic kot posledica arbitrarnosti državnih organov : magistrsko deloLaura Gril, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na vprašanje kršitev človekovih pravic, ki so nastale kot posledica arbitrarnosti oziroma samovoljnega ravnanja državnih organov. Magistrsko delo se poglobi v dve ključni vprašanji. Prvi del obravnava splošni koncept arbitrarnega ravnanja državnih organov v povezavi s pomenom človekovih pravic v mednarodnem pravu, ter težo vpliva arbitrarnosti državnih organov na omenjene človekove pravice, kjer so izpostavljene najpogostejše napake ob analizi različnih pravnih mehanizmov, ki zajemajo pravico do poštenega sojenja, pravni pouk v navezavi na pravna sredstva, ugotovitev dejanskega stanja, korektnost zaslišanj ter hišnih preiskav. Raziskava magistrskega dela se osredotoča na dejstva, kako tovrstne prakse, ki jih izvajajo državni organi vplivajo na tako uveljavljanje kot tudi samo varovanje človekovih pravic posameznikov ter opozarja na morebitne nepravilnosti ter kršitve pravnih standardov, vzpostavljenih v Evropski konvenciji za človekove pravice ter v samem nacionalnem pravu držav pogodbenic, kot je Republika Slovenija. Po tem, ko v prvem delu spoznamo napake, s strani države, ko poseže posamezniku v pravice, se porodi vprašanje, kdaj pa država lahko legitimno poseže v posameznikove pravice, sploh primarne, kot je pravica do življenja. Drugi del magistrskega dela obravnava kriterije, ki utemeljujejo legitimnost uporabe smrtne kazni v smislu zakonitega državnega posega v primarne pravice posameznika v Združenih državah Amerike, kjer obravnava tako pravne kot tudi moralne in etične vidike uporabe smrtne kazni v ameriškem sodnem sistemu ter pregled konkretnih primerov v namen raziskave, ali so dokazi zoper obsojencev dovolj trdni za izvršitev tovrstne kazni. Keywords: človekove pravice, arbitrarnost, državni organi, kršitve, legitimnost Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 372; Downloads: 32
Full text (2,85 MB) |
6. Dvig gladine morja zaradi podnebnih sprememb in mednarodno pravo : magistrsko deloMaja Matičič, 2025, master's thesis Abstract: Dvig gladine morja, ki je sicer naravni pojav, se je zaradi vpliva podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih močno pospešil. Ta proces predstavlja resno grožnjo predvsem nizko ležečim državam, ki jim grozi izguba kopnega, kar odpira vprašanja glede morskih meja, državnosti in človekovih pravic prebivalcev teh območij. Čeprav mnoge države šele začenjajo resno obravnavati posledice dvigovanja morske gladine, so tiste, ki so najbolj izpostavljene, že začele razvijati strategije za soočanje s tem izzivom, zlasti pacifiške otoške države in nizko ležeči obalni predeli. Obstajata dva osnovna pristopa k zaščiti pravic pred posledicami tega pojava. Prvi se osredotoča na fizične ukrepe, kot so gradnja umetnih otokov, morskih zidov in pregrad, a so takšni ukrepi finančno zelo zahtevni in kratkoročno učinkoviti. Drugi pristop temelji na uporabi mednarodnega prava za zaščito pravic ogroženih držav, bodisi z razvojem mednarodnega običajnega prava bodisi s sprejetjem novih pravnih aktov. Zamisel o oblikovanju novih pravil mednarodnega prava, ki bi reševalo težave, povezane z dvigom gladine morja, pridobiva vse več pozornosti. Pri tem bo ključna podpora in sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, da se najdejo rešitve na glavna vprašanja, kot so, ali bodo morale države zaradi spremembe obalnih meja proti notranjosti države, preračunati in zamakniti tudi svoje meje teritorialnega morja in izključne ekonomske cone? Ali bodo države prenehale obstajati, če bo njihovo ozemlje v celoti pod vodo in posledično nenaseljivo? Kdo in kako bo pomagal ljudem, ki bodo razseljeni in oškodovani zaradi dviga gladine morja? To so le nekatera ključna vprašanja, ki se postavljajo ob soočanju z neizogibnimi posledicami dvigovanja morske gladine. Ker je problematika izjemno resna in napreduje hitro, je nujno, da se čim prej najdejo učinkovite in trajne rešitve. Keywords: dvig gladine morja, podnebne spremembe, mednarodno pravo, morsko pravo, državnost, človekove pravice Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 318; Downloads: 12
Full text (9,33 MB) |
7. Vloga Evropske unije pri odpravljanju prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah : magistrsko deloLuka Miladinović, 2025, master's thesis Abstract: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU. Keywords: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 363; Downloads: 10
Full text (1,64 MB) |
8. Razvoj človekovih pravic po 2. svetovni vojni v Evropi in analiza pravice do svobode izražanja : magistrsko deloLina Sadar, 2025, master's thesis Abstract: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS. Keywords: človekove pravice, Evropska unija, svoboda izražanja, Ustava RS, ESČP Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 298; Downloads: 13
Full text (1,36 MB) |
9. Pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi : magistrsko deloAndreja Čuk Pavkovič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov. Keywords: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 319; Downloads: 11
Full text (1,64 MB) |
10. Pravna zaščita otrok pred nasiljem in ukrepi za varstvo koristi otroka v Republiki Sloveniji : magistrsko deloEva Julija Novak, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju. Keywords: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo Published in ReVIS: 14.04.2025; Views: 417; Downloads: 45
Full text (667,43 KB) |