Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

11 - 20 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Obdavčitev dohodka iz zaposlitve slovenskih sezonskih delavcev, ki so doseženi v Avstriji
Mateja Pernuš, 2019

Opis: Obravnavamo obdavčitev sezonskih migrantov, davčnih rezidentov Republike Slovenije. Zaposlitev v Avstriji nam vsem državljanom Evropske unije omogoča ena od štirih temeljnih ekonomskih svoboščin na notranjem trgu EU, prost pretok oseb. Na podlagi dohodkov iz zaposlitve smo dolžni plačevati davke. Delavci migranti so zavezani za plačilo dohodnine po t. i. "načelu obdavčitve po svetovnem dohodku". Zaradi tega bi lahko prišlo do dvojne obdavčitve, zato imajo države sklenjene Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Ker ni harmonizacije davkov, je področje neposrednih davkov v pristojnosti držav članic EU. Raziskujemo, ali se dnevne ter sezonske delavce migrante obravnava enako, vezano na Zakon o dohodnini in na Zakon o davčnem postopku, in ali so za svoje delo dvojno oz. dodatno obdavčeni. V pomoč so nam različne raziskovalne metode, z deskriptivno metodo predstavimo teorijo. Raziskovanja se lotimo deduktivno, hipotezi sta zasnovani sistematično. Z metodo deskripcije predstavimo dejstva, pomaga nam pri razčlenjevanju opredelitve pojma delavec migrant. Z analitično metodo iz razpoložljivih virov razberemo relevantne informacije. Rezultate povzamemo z metodo kompilacije. Z razlagalno metodo obrazložimo posamezne navedbe in dejstva. V zaključku z normativno metodo ovrednotimo pridobljene rezultate. Vseskozi pa si pomagamo z metodo neposredne udeležbe. Zaključujemo, da so delavci migranti obdavčeni dvakrat, prvič v državi zaposlitve ter ponovno, za razliko v davku, v državi rezidentstva. Težko pa govorimo o dvojni obdavčitvi, gre namreč za dodatno obdavčitev. Potrebno je spremeniti Zakon o dohodnini ter odpraviti sporno dodatno obdavčevanje. Obstaja tudi možnost spremembe mednarodne pogodbe z Avstrijo. Naloga odpira več možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 8; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

12.
Pravna ureditev oskrbe z energijo v Sloveniji glede na predpise Evropske unije
Amedea Velišček, 2019

Opis: Evropski energetski sistemi doživljajo obsežne spremembe, ki se bodo še intenzivneje dogajale v prihodnosti. Vzrok za to je okoljska politika, ki zahteva dekarbonizacijo energetskega sektorja. Evropska komisija želi, da Evropa prevzame vodilno vlogo na področju čiste energije. Cilj Evropske unije je energetsko učinkovitost postaviti na prvo mesto, prevzeti glavno vlogo v energiji iz obnovljivih virov, ki vplivajo na spremembe na svetovnih trgih in zagotoviti pošteno obravnavo odjemalcev. Odjemalci so ključni akterji na energetskih trgih prihodnosti. Vse te spremembe zahtevajo večjo prilagodljivost trgov in spremembo obstoječe nacionalne zakonodaje. Osrednji cilj energetske politike je zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, ki je osnovnega pomena za gospodarstvo vsake države članice Evropske unije in njene državljane. Energetska politika Evropske unije je začrtala skupne smeri, ki se kažejo v poenoteni zakonodaji in skupnih energetsko podnebnih ciljih. Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi Direktive 96/92/ES sprejel Energetski zakon, s katerim je Slovenija začela prilagajati slovensko elektrogospodarstvo evropskim smernicam. V magistrskem delu analiziramo zakonodajni razvoj evropske energetske zakonodaje in predstavimo spremembe ter novosti, ki jih določa nov zimski paket "Čista energija za vse Evropejce". Nadalje ugotavljamo, kako bo paket vplival na slovensko energetsko regulativo. V tem kontekstu se ukvarjamo tudi z energetsko politiko Evropske unije in Slovenije ter s pravno ureditvijo slovenskega energetskega sistema, kjer se v večji meri posvetimo predvsem električni energiji. V zadnjem delu nas bo zanimala ureditev varstva odjemalcev in delo regulativnih organov na energetskem trgu.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 20; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (670,12 KB)

13.
Mnenje otroka v družinski mediaciji in sodnem postopku v primeru razveze zakonske zveze staršev
Kristina Ušaj, 2019

Opis: Zakonca lahko razvežeta zakonsko zvezo na podlagi medsebojnega sporazuma ali tožbe enega izmed zakoncev. Ob tem se morata sporazumeti o vseh bistvenih vprašanjih ali pa o njih odloči sodnik. "Sodišče pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku upošteva tudi otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti pomen situacije in posledice". Tako določa 410. člen ZPP (Zakon o pravdnem postopku), torej vprašanje vključitve otroka ni vezano na neko določeno starost otroka, temveč je prepuščeno prosti presoji sodnika glede na posamezen primer. Prav tako je možno vključiti otroka v postopek družinske mediacije, kjer imata partnerja možnost, da do sporazumne odločitve prideta s pomočjo nevtralnega mediatorja. Pri izdelavi dela bo uporabljena deskriptivna metoda s študijem domače in tuje literature, v pomoč pa bodo tudi strokovni članki in splet. Z metodo kompilacije bodo povzeta spoznanja in ugotovitve priznanih avtorjev s področja obravnavane teme, ki bodo vključena v delo. Na koncu bodo povzete ugotovitve, pridobljene na podlagi raziskave in analize spletne ankete zaprtega tipa, kjer bo uporabljena kvantitativna metoda. Namen dela je predstaviti in obravnavati vprašanje otrokove participacije v postopku razveze staršev ter odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv ima to na otroka ter kakšno ureditev poznamo na tem področju. V magistrskem delu bomo poskušali prikazati, da je mediacija primernejše okolje za vključevanje otroka, zlasti v primerjavi s sodnimi postopki. Poskušali bomo tudi odgovoriti na vprašanje, ali je morda bolje, da se otrok, predvsem mlajši, ne vključuje v postopke razveze staršev.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

14.
15.
Trgovina s človeškimi organi, tkivi in krvjo v povezavi s pridobivanjem, darovanjem in presaditvijo človeških delov telesa, organov, tkiv in krvi
Špela Šraj, 2019

Opis: Trgovina s človeškimi organi tkivi in krvjo je kaznivo dejanje, ki do nedavnega ni imelo enotne definicije. Navedeno uredi konvencija CETS No. 216. V praksi se pojavlja trgovina z ljudmi z namenom odstranitve organov, trgovina z organi, tkivi in celicami in transplantacijski turizem. Dobavitelji organov so revni, ki prodajo svoj organ, medtem ko so kupci organov bogati (posamezniki in kriminalne združbe). V RS nismo odkrili nobenega primera trgovine z ljudmi z namenom odstranitve organov, se pa je pojavil poskus prodaje ledvice. Nacionalno zakonodajo obeh obravnavanih področij ocenjujemo kot pozitivno, saj pripomoreta k zmanjšanju navedenih kaznivih dejanj. S pomočjo Slovenija - transplanta in Eurotransplanta se stremi h kar največjemu izkoristku razpoložljivih organov. Ljudje samo omejen vir organov in tkiv, namenjenih presaditvam, zato moramo ta potencial kar najbolje izkoristiti. Navedeno lahko dosežemo z pasivno privolitvijo v darovanje, s čimer se izognemo pojavu neopredeljenih darovalcev. Naslednja rešitev je ksenotransplantacija, ki predstavlja presaditev organov, nečloveškega izvora v človeško telo. Navedena metoda odpira moralna, etična in pravna vprašanja, prinaša pa tudi nevarnost za pojav novih kaznivih dejanj, v zvezi z živalmi. Tretji možni vir organov so umetni in bioumetni organi, ki prinašajo manj etičnih in moralnih pomislekov. Obe metodi predstavljata dodaten vir organov, namenjenih zdravljenju ljudi, kar pomeni, da bi povečali število presaditev, ki bi imele odločilen vpliv tudi na drugo obravnavano področje. Ena sama dovoljena presaditev lahko pomeni en organ manj, prodan na črnem trgu.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 7; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

16.
Bančne garancije v stečajnem postopku
Petra Šantak, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava neodvisne bančne garancije. Uvodoma so povzete glavne značilnosti neodvisnih bančnih garancij, delitev glede na njihov namen in pravno naravo, primerjava z ostalimi instituti zavarovanj ter njihova ureditev v slovenskem in mednarodnem pravu. V preostalem delu avtorica predvsem poskuša odgovoriti na vprašanja, povezana z neupravičenim pozivom za plačilo zneska iz neodvisne bančne garancije, zlasti s preučevanjem predpostavk za neupravičen poziv. Obravnava torej primere, ko so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni in bi zato garant moral izplačati znesek, a je obenem izkazano, da do kršitve temeljnega posla ni prišlo in je zato upravičenec neutemeljeno zahteval izplačilo garantiranega zneska. V povezavi s tem je predstavljena tudi problematika zlorabe pravic iz bančne garancije v primeru stečaja nad nalogodajalcem in možnost zavarovanja terjatve garanta v takšnih primerih. Garant namreč ostane v zavezi do upravičenca iz bančne garancije vse do izteka veljavnosti garancije, ne glede na posledice končanja stečajnega postopka. Magistrsko delo poskuša skozi analizo pravne teorije in sodne prakse celovito izpostaviti problematiko neupravičenega poziva ter poiskati rešitve v smislu preprečitve neupravičenega poziva. Slovenska zakonodaja ne vsebuje določil, na podlagi katerih bi lahko garant zavrnil neupravičen poziv za plačilo garantiranega zneska. Izplačilo garantiranega zneska lahko preprečimo z izdajo začasne odredbe. Rizikom zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije se ni mogoče popolnoma izogniti, vendar se lahko garanti pred njim zavarujejo predvsem z ustreznim stipuliranjem garancijskih določb ter z obvestitvijo nalogodajalca pred izplačilom zneska iz garancije.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (625,26 KB)

17.
Analiza nepremičninskega trga v občini Postojna in primerjava s posameznimi občinami po Sloveniji
Senja Stres, 2019

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo, kakšen je nepremičninski trg v občini Postojna v primerjavi s trgom v občinah Murska Sobota, Maribor, Kranj in Koper ter kakšne so prednosti in pomanjkljivosti teh. Ugotavljamo, kateri dejavniki vplivajo na cene nepremičnin ter na nepremičninski trg ter ali se pravna regulativa ureditev glede dodeljevanja neprofitnih stanovanj razlikuje v teh občinah. Predlagali smo model trajnostnega razvoja stabilnega nepremičninskega trga. Uporabili smo primerjalno metodo, analitično in statistično metodo ter metodo spraševanja z empirično raziskavo. Na postavljene hipoteze smo odgovorili s kvalitativno in s kvantitativno metodo. Ugotovili smo, da se oglaševane in prodane cene nepremičnin na nepremičninskem trgu v občini Postojna bistveno razlikujejo cen v drugih občinah. Kvalitativna raziskava je pokazala, da na ceno nepremičnine bistveno vplivajo naslednji dejavniki: lega nepremičnine, njena velikost in opremljenost. Infrastrukturna razvitost občin, visoka stopnja brezposelnosti in s tem povezana manjša kupna moč prebivalstva vpliva na to, vendar ne bistveno. Rezultati kvantitativne metode so pokazali, da bistveno vpliva na ceno nepremičnine le manjša kupna moč prebivalstva, drugi dejavniki pa bistveno ne vplivajo. Potrdili smo, da je Pravna regulativa ureditev glede dodeljevanja neprofitnih stanovanj predpisana od države in jo je potrebno spoštovati, torej se ta v opazovanih občinah ne razlikuje, stanje gospodarstva (gospodarska rast/padec) bistveno vpliva na obnašanje nepremičninskega trga. Predvsem je zanimiv predlagani model trajnostnega razvoja stabilnega nepremičninskega trga, ki lahko bistveno doprinese k stroki, saj je trajnost izrednega pomena zaradi skrbi za naslednje generacije.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

18.
Ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine v Sloveniji in Republiki Južni Afriki
Andreja Slejko Merkun, 2019

Opis: Ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine v Sloveniji in Republiki Južni Afriki. Osrednji predmet proučevanja v magistrskem delu so ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine, s posebnim poudarkom na analizi primerjalnopravnih rešitev, sprejetih v Republiki Južni Afriki. V Evropi smo že nekaj časa priča tendenci konstitucionalizacije zasebnega prava, v skladu s katero sta sferi prava človekovih pravic in zasebnega prava vedno bolj povezani. Vplivi konstitucionalizacije se širijo tudi na področje izvršilnega prava, kjer je treba v razmerjih med subjekti izvršilnega postopka upoštevati učinke ustavnih pravic. Izvrševanje sodnih odločb je temeljno merilo delujoče pravne države in spoštovanja ustavnih pravic. Cilj izvršilnega postopka je uresničevanje upnikove pravice do sodnega varstva, pri tem pa je treba zagotoviti tudi ustrezno varstvo pravic ostalih procesnih subjektov. V izvršilnem postopku prihaja do posrednih in neposrednih konfliktov med ustavnimi pravicami upnika in dolžnika. S preučitvijo zgodovinskih, pozitivnopravnih in primerjalnopravnih argumentov smo odgovorili na vprašanje, kako to konfliktno razmerje uravnotežiti. Upoštevajoč dejstvo, da ima večina ustavnih pravic posredne učinke na zasebnopravna razmerja, je po našem mnenju mogoče z ustvarjalno razlago Ustave RS določene ustavne določbe uporabiti v izvršilnem postopku in zagotoviti ustrezno varstvo pravic upnika in dolžnika.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

19.
Dejavniki zunanjega in notranjega okolja pri obvladovanju procesa mediacije
Tanja Potočnik, 2019

Opis: Mediacija se uveljavlja kot pomembna metoda alternativnega reševanja sporov. V postopku sodelujejo udeleženci in mediator oziroma več mediatorjev, kadar je govora o komediaciji. Postopek mediacije poteka v določenem okolju, ki bolj ali manj vpliva na samo učinkovitost postopka. K zunanjemu okolju postopka mediacije lahko prištevamo pravno okolje, institucije, ki opravljajo mediacijo, prevladujočo kulturo v družbi in naravo spora. V notranje okolje mediacije lahko uvrstimo mediatorja in udeležence, ki želijo med postopkom poiskati ugodno rešitev spora. Mediator mora med procesom sprejemati odločitve glede samega poteka postopka, te pa morajo biti tudi etično sprejemljive. Mediator usmerja proces, ter omogoča napredovanje postopka tudi z uporabo raznovrstnih mediacijskih tehnik, ki so odvisne od vrste mediacije, ki jo mediator uporablja. Udeleženci postopka vstopajo v sam proces z raznovrstnimi interesi, prav tako tudi s čustvi. Prepoznavanje interesov pri posameznih udeležencih, predpisanih in pripisanih interesov je pomembno, saj lahko vpliva na potek postopka. Obvladovanje postopka mediacije je kompleksna dejavnost, ki zahteva poznavanje vplivov iz zunanjega okolja, prav tako tudi mediatorjevo sposobnost, znanje in izkušnje, da v kritičnih situacijah uporabi primerne ukrepe in mediacijske tehnike, s katerimi omogoči udeležencem, da uspešno poiščejo možne rešitve spora. Konec postopka mediacije lahko predstavlja dosežen dogovor o načinu rešitve spora, lahko pa se postopek konča tudi brez dogovora. Uspešnost postopka mediacije ni odvisna zgolj od dejstva, ali je bil dosežen dogovor ali ne. Uspešnost mediacije lahko povezujemo s poštenostjo, z nevtralnostjo, učinkovitostjo in doseženimi učinki postopka.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (725,55 KB)

20.
Človekovo dostojanstvo kot temelj človekovih pravic
Lea Polak, 2019

Opis: Magistrsko delo v celoti obravnava koncept človekovega dostojanstva kot prirojene in neodtujljive vrednosti vseh človeških bitij, ki mora biti priznana, spoštovana in zaščitena s strani drugih posameznikov, države in celotne družbe. V zadnjih nekaj desetletjih je človekovo dostojanstvo postalo ena izmed najbolj pomembnih idej v sodobnem pravu človekovih pravic. Ideja o človekovem dostojanstvu se je začela razvijati že v antiki in se je skozi zgodovino obravnavala na različnih področjih od filozofije, religije in se nazadnje vpletla v mednarodne in nacionalne pravne sisteme. Posledično je koncept dostojanstva zelo ohlapen in ima v različnih kontekstih lahko zelo različno vsebino. Človekovo dostojanstvo ima danes temeljno vlogo v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah, v ustavah posameznih držav in v sodni praksi mednarodnih in nacionalnih sodišč. V ustavah posameznih držav je človekovo dostojanstvo lahko obravnavano kot človekova pravica, kot ustavna vrednota ali oboje. Sodna praksa je namreč edini vsebinski vir, ki prikaže, na kakšen način je človekovo dostojanstvo povezano s človekovimi pravicami. V magistrskem delu je prikazana mednarodna sodna praksa na temo človekovega dostojanstva Evropskega sodišča za človekove pravice, Ameriškega sodišča za človekove pravice in sodišča Afriške Unije v povezavi z določenimi človekovimi pravicami. Prav tako je prikazana primerjava sodne prakse posameznih držav: Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike, Vrhovnega sodišča Kanade, Ustavnega sodišča Slovenije, Zveznega ustavnega sodišča Nemčije, Ustavnega sodišča Južne Afrike in Vrhovnega sodišča Izraela.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh