21. Uspešno vodenje gradbenih projektov s pravnega vidikaMatevž Žiberna, 2019 Opis: Operativno vodenje del od izvajalca zahteva ne le tehnološko znanje, temveč tudi poznavanje množice predpisov tako iz javnega kot zasebnega prava. Namen magistrskega dela je proučiti področno zakonodajo, katera veže gradbene izvajalce in njihove operativne vodje del ter jo strniti v delo, ki bo pripomoglo k učinkovitejšem delu gradbeno operativne stroke. S pomočjo induktivne metode je na podlagi konkretnih gradbenih pogodb izluščena bistvena regulativa, katera veže izvajalce pri izvedbi gradbenih projektov, oddanih na podlagi javnih naročil. Podatki, pridobljeni iz študije primerov, so združeni s sintetično metodo in nato s pomočjo komparativne metode konkretizirani na aktualni gradbeni pogodbi. Raziskava je pokazala, da Zakon o javnih naročilih bistveno vpliva na operativno vodenje gradbenih projektov. Določila Zakona o javnih naročilih je potrebno upoštevati neglede na to ali je gradbena pogodba sklenjena z uporabo Posebnih gradbenih uzanc ali z uporabo mednarodnimi določili FIDIC. Neglede na tip gradbene pogodbe slednja ne sme kršiti kogentnih določil slovenskega prava. Študija primerov je dokazala, da je prav poznavanje kogentnih določil za izvajalce izrednega pomena, saj so gradbene pogodbe nemalokrat pisane v neskladju z načeli področnih zakonov in dobrimi poslovnimi praksami. Magistrsko delo po svoji vsebini lahko služi kot pravni priročnik za operativne vodje del in tako do naslednje večje zakonodajne spremembe pripomore k uspešnejšemu vodenju del.
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 68; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
22. Akreditiv in njegova uporaba na primeru LibijeNastja Zadravec, 2019 Opis: Akreditiv je vrsta plačilnega sredstva, ki velja za najbolj varno obliko načina plačevanja in se večinoma uporablja v mednarodnem poslovanju. V bančnem jeziku poznamo pod besedo akreditiv pismo, s katerim banka naroči določeni osebi oziroma drugi ustanovi, da v primeru izpolnitve pogojev, določenih z akreditivom, izplača dogovorjen denarni znesek tretji osebi. Z akreditivom se banka nepreklicno zaveže, da bo pravočasno plačala dogovorjeni znesek prodajalcu v primeru, če ta pravilno in pravočasno predloži vse dokumente, ki so kot pogoj navedeni v akreditivu. Akreditivne pogoje določa nalogodajalec. Iz tega lahko povzamemo, da z akreditivom zavarujemo pravočasnost in gotovost plačila, poleg tega pa tudi količino blaga in njeno kakovost. Libija velja v mednarodnem prostoru za negotovo in problematično državo za podjetja, ki želijo izvažati in biti v celoti plačana v skladu s transakcijskim sporazumom. Zato je za poslovanje s to državo še posebej primerno plačilno sredstvo dokumentarni akreditiv, ki zavaruje rizike podjetnikov. Pogoje za dokumentarni akreditiv v primeru poslovanja z Libijo postavlja libijska banka.
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 66; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,94 MB) |
23. ZOPNI kot pravna podlaga za začasno zavarovanje ali odvzem premoženja nezakonitega izvoraKlemen Wagner, 2019 Opis: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je bil sprejet z namenom onemogočanja materialnega okoriščanja posameznikov s protipravno dejavnostjo in preprečevanja investiranja premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo dejavnost. Premoženje je nezakonitega izvora, če je podano očitno nesorazmerje med njegovim obsegom in dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevke, ki jih je oseba, zoper katero teče postopek po ZOPNI, plačala v obdobju, v katerem je bilo premoženje pridobljeno. To je povsem nov pravni termin, ki se je pojavil šele s sprejetjem ZOPNI leta 2011. Z njim je zakonodajalec pravzaprav na novo opredelil kršitev in nanjo navezal novi pravni posledici - omejitev razpolaganja s premoženjem in odvzem premoženja. V okvir nezakonito pridobljenega premoženja, ki se ugotavlja v fazi finančne preiskave, spadajo stvari in pravice, ki so lahko predmet izvršbe (omejevalna funkcija) kot tudi premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz takega premoženja, v katero je spremenjeno ali s katerim je pomešano (razširitvena funkcija). Sodišče s sodbo odvzame premoženje, ki ga je pridobitelj nezakonito pridobil v obdobju petih let pred storitvijo kataloškega kaznivega dejanja do vključno enega leta in pol po storitvi le-tega, kolikor lahko najdlje traja finančna preiskava. Premoženje je lahko odvzeto tako primarnim kot tudi sekundarnim subjektom. S pomočjo opisne oziroma deskriptivne metode sem želel skozi raziskovanje ugotoviti, ali je ZOPNI v skladu z ustavnimi procesnimi jamstvi. Moja ugotovitev je, da je ZOPNI v neskladju z 22, 23, 25, 27 in 28 členom Ustave. V zvezi z 31. členom Ustave pa, da iz ZOPNI izhaja protipravna ustavna praznina.
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 10
Celotno besedilo (378,93 KB) |
24. |
25. |
26. |
27. Sodstvo v srednjem veku na slovenskemLuka Milavec, 2019 Opis: O sodstvu na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem srednjem veku ni veliko znanega, vendar pa vemo, da se je najverjetneje izvajalo v obliki več, na katerih so se opravljale vse bistvene upravne in sodne dejavnosti. V obdobju fevdalizma se pojavi pojem patrimonializacije, katerega posledica je nastanek velikega števila sodišč na ozemljih teritorialnih zemljiških gospostev, ki imajo nad svojim prebivalstvom pristojnost za sodstvo v vseh zadevah razen zoper najtežja kazniva dejanja. Tudi v tem še dokaj zgodnjem obdobju srednjega veka se za ugotavljanje obtoženčeve krivde uporabljajo razni instituti božjih sodb, priseg in prisežnih pomočnikov, ki so pri ugotavljanju dejanske krivde obtoženca v najboljšem primeru dvomljive narave. Po papeški revoluciji v 12. stoletju pa začne božje sodbe in podobne institute nadomeščati inkvizitorni kazenski postopek, ki so ga posvetna sodišča prevzela od Rimskokatoliške cerkve. Ta postopek je bil za obdolženca izrazito neugoden, dopuščal je uporabo torture, njegov namen pa je bil v prvi vrsti zaščita države in ne posameznika - oškodovanca. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil analitično metodo zbranih del, tej analizi pa sem dodal lastna mišljenja o postavljenih hipotezah in ugotovitvah. Namen diplomskega dela je bila zgoščena predstavitev sodstva v srednjem veku in vplivanja družbenih dejavnikov na njegovo evolucijo, nekoliko sem se osredotočil tudi na srednjeveški kazenski postopek. Ugotovil sem, da je srednjeveški inkvizitorni postopek v določenih dejavnikih soroden sodobnemu kazenskemu mešanemu modelu, zlasti v prevladujoči vlogi sodišča.
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 61; Prenosov: 5
Celotno besedilo (797,90 KB) |
28. Pritožbe zoper policiste - študij primera Policijske uprave LjubljanaSara Kodermac, 2019 Opis: Vloga policijskega organa v državi je precej pomembna, saj je njegova naloga in dolžnost vzdrževanje dobrih varnostnih razmer. Zakonodaja zato daje policistom pooblastila, med katerimi so tudi taka, ki predstavljajo veliko poseganje v pravice oseb. Prav zaradi tega je zoper policijo uveljavljen nadzor, ki pa mora biti učinkovit. Obliko nadzora med drugim predstavlja tudi pritožba zoper delo policistov. Postopek pritožbe se je na ozemlju današnje Republike Slovenijo skozi leta spreminjal. Sedaj ga podrobneje urejata zakon in pravilnik. Vsakdo, ki meni, da so mu bile v policijskem postopku z dejanjem policista ali pa z opustitvijo dejanja kršene pravice, lahko vloži pritožbo. Vloženo pritožbo prouči ministrstvo za notranje zadeve, ki nato odloči, ali se bo pritožba reševala v pomiritvenem postopku ali pred senatom. V zakonsko določenih primerih pa lahko ministrstvo odloči, da se pritožba ne bo obravnavala. Namen diplomskega dela je predstaviti policijo kot organizacijo, oblike nadzora nad njo in predvsem pritožbeni postopek zoper delo policistov. Predstavljen in analiziran je tudi primer iz prakse, in sicer primer pritožbe, ki se je leta 2017 obravnavala pred senatom, zoper katero je na koncu podana kritična ocena.
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,06 MB) |
29. |
30. Types of elements of transfer of claimsNaz Gücüyener, 2019 Opis: The concept of transfer of claim is the basis of our study. The transfer transaction occurring between the creditor willing to take over the claim and the owner of the right of claim without the will of the debtor is a tripartite legal relationship. Rights, obligations, and possible issues which the parties may encounter in this relationship are specifically addressed in our study. The main reason of preparing our study is the fact that the transfer of claims is a method often resorted in practice. In addition to the transfer of claims, many other legal organizations play a facilitating role in the lives of individuals economically. While these organizations resemble each other, they also have differences. We believe that the comparison, which we will make drawing attention to the similarities and differences of the transfer of claims and other legal organizations, will be beneficial. The issues covered in our study are presented in a comparative manner in accordance with the regulations stipulated in the Turkish Code of Obligations and the Previous Code of Obligations. Moreover, our study is based on the doctrine, jurisprudence, and current practices.
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 2
Celotno besedilo (736,53 KB) |
