21. VPLIV BOSONOGE OBUTVE NA STOPALAAndraž Kobal, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv bosonoge obutve na aktivacijo mišic in funkcionalnost stopala. Ugotoviti smo želeli, ali uporaba bosonoge obutve poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša njihovo funkcionalnost. Namen in cilji naloge so bili analizirati obstoječe raziskave na to temo ter proučiti pozitivne in negativne učinke uporabe bosonoge obutve. Pri raziskovalnem vprašanju je bila ključnega pomena identifikacija pozitivnih učinkov bosonoge obutve in potencialnih tveganj, povezanih z njeno uporabo. Postavljena hipoteza je bila, da obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi, da bosonoge obutev poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša funkcionalnost stopala. V pregled literature je bilo vključenih deset raziskav, ki so bile izbrane na podlagi njihove kakovosti in ustreznosti kriterijem. Raziskave so pokazale različne rezultate, vendar je večina raziskav potrdila pozitivne učinke bosonoge obutve na mišično aktivacijo, moč in funkcionalnost stopal. Raziskavi Fuller et al. (2017) in Ryan et al. (2013) sta opozorili na povečano tveganje za poškodbe pri uporabi tovrstne obutve, predvsem pri posameznikih z večjo telesno maso ali intenzivnim treningom. Največja tveganja za poškodbe so se pokazala pri mišicah goleni. Glede na pregled literature zaključujemo s spoznanji, da bosonoga obutev lahko izboljša funkcionalnost in moč stopal, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Postopno uvajanje in prilagajanje posameznikovim potrebam sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za poškodbe. Ugotovitve te raziskave lahko pripomorejo k razvoju fizioterapevtskih pristopov in k varnejši in učinkoviti uporabi bosonoge obutve v rehabilitaciji in športu. Za stroko so pomembne pridobitve v obliki boljšega razumevanja vplivov bosonoge obutve na stopalo, kar lahko omogoča boljše svetovanje in načrtovanje terapevtskih programov. Za podrobnejše razumevanje dolgoročnih učinkov in optimizacijo uporabe bosonoge obutve pri različnih starostnih skupinah, pri različnem telesnem stanju in življenjskem slogu ljudi so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Bosonoga obutev, fizioterapija, starostniki, dejavniki tveganja, tekači.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 59; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (3,95 MB) |
22. Vpliv hidroterapije na motorične funkcije pacienta s Huntingtonovo boleznijoNejc Jelen, 2025, ni določena Opis: Huntingtonova bolezen je napredujoča, dedna, redka nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilno postopno propadanje živčnih celic v možganih. Zaradi degeneracije osrednjega živčnega sistema bolezen vpliva na širok spekter funkcij, med katerimi izstopajo motorične, kognitivne in vedenjske spremembe posameznika. Pacienti z diagnozo HD sčasoma izgubijo sposobnost samostojnega gibanja, komuniciranja in opravljanja vsakodnevnih opravil, kar vodi v postopno izgubo samostojnosti in kakovosti življenja. Zaradi kompleksne simptomatike in pomanjkanja načinov zdravljenja postajajo sodobne fizioterapevtske metode ključen mejnik ohranjanja funkcionalnosti pacientov. Ena izmed obetavnih terapevtskih možnosti je hidroterapija, ki z uporabo fizikalnih lastnosti vode omogoča učinkovito in varno izvajanje vaj ter ustvarja pogoje za ponavljanje funkcionalnih gibalnih vzorcev. Namen magistrske naloge je bil, da preučimo učinke individualno strukturiranega programa hidroterapije na motorične funkcije posameznika s HD. Cilj raziskave je bil, da ocenimo vpliv hidroterapije na ravnotežje, cikel hoje in funkcionalno neodvisnost ter pripraviti smernice za njeno vključevanje v fizioterapevtsko prakso. Raziskovalno vprašanje se je glasilo ali hidroterapija kot fizioterapevtska obravnava pozitivno vpliva na zaviranje simptomov Huntingtonove bolezni. V empiričnem delu smo uporabili metodo študije primera. V raziskavo je bil vključen en preiskovanec s potrjeno diagnozo HD, ki je tri mesece izvajal individualno prilagojen hidroterapevtski program v terapevtskem bazenu. Vadba je potekala dvakrat tedensko, pod nadzorom fizioterapevta in spremljevalca. Učinke terapije smo ocenjevali s pomočjo validiranih ocenjevalnih lestvic, BBS za ravnotežje, FIM lestvico za funkcionalno neodvisnost in 10MWT za oceno cikla hoje. V teoretičnem delu smo pregledali in analizirali sedem ustreznih znanstvenih študij, izbranih iz baz Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro, Medline in Cobiss+, z namenom še dodatno podpreti našo raziskavo. Rezultati so pokazali, da je hidroterapija pozitivno vplivala na posamezne segmente motoričnih funkcij. Po koncu programa se je rezultat na BBS lestvici izboljšal za 10 točk, kar kaže na znatno izboljšanje ravnotežja in posturalne stabilnosti. Preiskovanec je dosegel napredek pri nalogah, ki vključujejo vstajanje, stojo in transferje med položaji. Tako smo hipotezo H1 potrdili. Čas hoje se je pri 10MWT skrajšal tako pri sproščeni kot pri hitri hoji, kar pomeni statistično značilno izboljšanje hitrosti gibanja in koordinacije. Tudi hipotezo H3 smo potrdili. Nasprotno pa so rezultati FIM lestvice pokazali mešane učinke. Medtem, ko so se pri mobilnosti pokazale pomembne izboljšave, je pri samooskrbi, komunikaciji in kognitivnih funkcijah prišlo do stagnacije, zato smo hipotezo H2 zavrnili. Kljub omejitvam študije posameznega primera, kot so majhen vzorec, omejena posplošljivost rezultatov in večja možnost vpliva individualnih dejavnikov, rezultati kažejo, da ima hidroterapija potencialno vlogo za učinkovito vključevanje v rehabilitacijski program pacientov s HD. Zabeleženi učinki na telesno funkcionalnost, kot so izboljšano ravnotežje, večja varnost hoje in zmanjšan strah pred padci, potrjujejo njen terapevtski učinek. Glede psihološkega počutja pa smo pri preiskovancu opazili povečano motivacijo in občutek sproščenosti med terapijo. Kljub temu smo opazili določene omejitve, povezane predvsem s kognitivnimi spremembami, ki so posledica napredovanja bolezni. Izvedena raziskava predstavlja pomemben prispevek k boljšemu razumevanju terapevtskega potenciala hidroterapije pri pacientih z nevrodegenerativnimi obolenji saj opozarja na potrebne prilagoditve v terapevtskem pristopu in predstavlja izhodišče za nadaljnje klinične študije z večjim vzorcem. Predlagamo, da se hidroterapija obravnava kot ena izmed ključnih terapevtskih tehnik v okviru multidisciplinarne rehabilitacije, ki ne naslavlja le telesnih, temveč tudi psihosocialne vidike bolezni.
Ključne besede: Fizioterapija, hidroterapija, Huntingtonova bolezen, nevromišična obolenja
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 60; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,30 MB) |
23. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave poškodb zadnje stegenske mišiceSvit Pavšič, 2025, ni določena Opis: Poškodbe zadnje stegenske mišice (ZSM) so pogoste v športih, ki vključujejo tek in hitre gibe, zlasti v atletiki in nogometu. Kljub napredku v rehabilitacijskih tehnikah so stopnje teh poškodb še vedno visoke. Raziskave so pokazale, da zgodnje uvajanje razteznih vaj ne pospeši vrnitve k športu in ne zmanjša tveganja za ponovne poškodbe. Učinkovitejši so programi, ki vključujejo progresivne agilnostne in stabilizacijske vaje za trup. Poškodbe centralne tetive zahtevajo daljše okrevanje, kar je pomembno pri načrtovanju rehabilitacije. MRI ni vedno zanesljiv kazalnik za vrnitev k športu, zato so funkcionalni testi in simptomi ključni pri ocenjevanju pripravljenosti športnikov. Potrebne so nadaljnje raziskave za razvoj učinkovitih rehabilitacijskih protokolov, ki bodo upoštevali specifične potrebe športnikov in vrsto poškodbe ter omogočili hitrejšo in varnejšo vrnitev k športnim dejavnostim.
Ključne besede: Fizioterapija, ZSM, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 54; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,32 MB) |
24. Vloga fizioterapevtov za izboljšanje počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih pogojihŽana Robič, 2025, ni določena Opis: Vloga fizioterapevtov je izjemno pomembna pri izboljšanju počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih okoljih. Sodobni način dela in dolgotrajnega sedenja, pogosto povzroča negativne posledice za telesno zdravje z bolečinami v hrbtenici, mišično napetostjo in težavami z držo. Prav tako dolgotrajno sedenje vpliva na duševno počutje, saj povečuje utrujenost, zmanjšuje produktivnost in povzroča višje ravni stresa. V raziskavi smo se osredotočili na proučevanje vpliva fizioterapevtov na izboljšanje počutja zaposlenih s pomočjo preventivnih ukrepov, kot so prilagojene telesne vaje, masaže, svetovanje o ergonomiji in spodbujanju gibanja. Rezultati raziskave potrjujejo, da redno izvajanje terapevtskih vaj in masaž na delovnem mestu pomembno prispeva k boljšemu telesnemu počutju zaposlenih. Analiza odgovorov iz vprašalnikov kaže zmerno pozitivno oceno terapevtskih vaj, saj so preiskovanci poročali o zmanjšanju bolečin in večji motivaciji za delo po opravljenih intervencijah. Povprečna ocena vpliva prisotnosti fizioterapevta na delovnem mestu na telesno počutje je znašala 5,50, kar kaže na pozitiven odnos zaposlenih do teh aktivnosti. Ugotovitve kažejo, da fizioterapevti igrajo ključno vlogo v delovnih okoljih, saj s svojim strokovnim znanjem pomagajo zmanjševati telesne težave, izboljšajo splošno počutje zaposlenih in prispevajo k večji produktivnosti. S pravilno izvedenimi vajami, prilagojenimi posameznikom, s svetovanjem o ergonomiji delovnega prostora, bi se lahko bistveno zmanjšala tveganja za poškodbe in težave, povezane z dolgotrajnim sedenjem.
Ključne besede: fizioterapija, počutje, delovno mesto, sedeče delo, vloga fizioterapevtov
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 68; Prenosov: 1
Celotno besedilo (654,27 KB) |
25. Obravnava bolnika s Crohnovo boleznijo po 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLana Štampar, 2023, diplomsko delo Opis: Crohnova bolezen je kronično vnetno stanje, ki prizadene prebavila. Uvrščamo je med bolezni KVČB (kronične vnetne črevesne bolezni), kamor spada tudi ulcerozni kolitis. Bolezen se pojavlja predvsem pri mlajših odraslih in otrocih. Diagnostika in zdravljenje bolezni je zahtevna in ciljno usmerjena. Ker je bolezen kronična, je izjemno pomembno doseči remisijo bolezni in bolnikom omogočiti čim bolj normalno življenje. Bolniki s Crohnovo boleznijo potrebujejo veliko teoretičnega znanja za razumevanje svoje bolezni in psihološke podpore. Namen diplomskega dela je predstaviti in raziskati življenje bolnice s Crohnovo boleznijo s pomočjo strukturiranega vprašalnika po konceptualnem modelu 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson. Cilji diplomskega dela so z literaturo predstaviti Crohnovo bolezen, predstaviti življenje bolnice s Crohnovo boleznijo, izpostaviti negovalne diagnoze in predstaviti vlogo medicinske sestre pri bolniku s Crohnovo boleznijo. Za pridobitev podatkov smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature ter izvedli intervju s strukturiranim vprašalnikom z bolnico s Crohnovo boleznijo. Rezultati so pokazali, da je Crohnova bolezen kompleksna bolezen, saj prizadene več organskih sistemov hkrati. Bolniki imajo različne negovalne težave. Za obvladovanje bolezni je potrebno ogromno teoretičnega in praktičnega znanja ter psihološke podpore, ki jo bolniki pridobijo s strani zdravstvenih delavcev. Cilj zdravstvene nege je, da so bolniki čim bolj samostojni, da svojo bolezen razumejo in da znajo z njo živeti.
Ključne besede: Crohnova bolezen, zdravstvena nega, bolnik, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,57 MB) |
26. Razumevanje pomena osamljenosti stanovalcev v domovih za starejše v perspektivi zdravega staranja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPetra Petrič, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osamljenost je zapleteno in edinstveno čustveno stanje, ko je oseba podvržena prikrajšanju socialnih virov, ki se nanašajo na medčloveške odnose. Socialna izolacija in osamljenost imata resne posledice za kakovost življenja in dobro počutje, s tem pa ovirata zdravo staranje. Razširjenost hude osamljenosti med starejšimi ljudmi, ki živijo v domovih za ostarele, je vsaj dvakrat večja kot pri populaciji, ki živi v skupnosti. Nedavne študije so poročale o še višjih stopnjah osamljenosti med pandemijo COVID-19. Družbeni odnosi so temeljna potreba za zdravo starost. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketiranjem. V raziskavi sta sodelovala 102 stanovalca doma starejših Danice Vogrinec Maribor. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo opisne in sklepne statistike v programu IBM SPSS Statistics 29 ter jih prikazali v obliki grafov in tabel s pomočjo programov Microsoft Office Word in Microsoft Office Excel. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da so stanovalci doma za starejše občutili višje stopnje osamljenosti med pandemijo COVID-19. Ocena osamljenosti se ni navezovala na število svojcev, ki jih obiskujejo. Prav tako ni bilo razlik v osamljenosti glede na spol anketirancev. Velik vpliv na oceno osamljenosti pa je imela samoocena zdravstvenega stanja in počutja anketiranega. Razprava: Osamljenost je pogosto preučevana kot dejavnik tveganja za številne zdravstvene in duševne težave. Hkrati pa je slabo zdravstveno stanje možen vzrok za socialno izolacijo in izključenost. Obravnavanje zdravstvenih potreb starejših ljudi je pomembno sredstvo za spodbujanje njihove stopnje družbene povezanosti. Prepoznavanje osamljenosti bi moralo biti sestavni del psihološke in zdravstvene ocene v tej populaciji.
Ključne besede: osamljenost, starejši, domovi starejših, COVID-19, zdravo staranje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 77; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,11 MB) |
27. Prosvetljenost populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlara Antolović, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Uporaba komplementarne in alternativne medicine v zahodnih državah se je v zadnjih desetletjih močno povečala in vzbudila številne raziskave ter veliko zanimanje splošne javnosti. Iz tega razloga sem se odločila, da s pomočjo raziskave raziščem, kakšna je stopnja prosvetljenosti populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu. Metoda: Raziskava, ki je bila opravljena, temelji na empirični kvantitativni metodi dela. Na podlagi preučene literature je bil sestavljen anketni vprašalnik s 23 vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 369 naključno izbranih ljudi. Rezultati: S pomočjo analize anketnega vprašalnika so bili pridobljeni rezultati, ki so prikazali, kakšna je prosvetljenost populacije o alternativnih pristopih v zdravstvu. Anketirani dobro poznajo alternativne pristope v zdravstvu in jih tudi pogosto uporabljajo. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da velika večina anketirancev pozna alternativne metode zdravljenja in jin tudi uporablja. Najpogosteje uporabljajo zeliščarstvo, ki ga tudi najbolje poznajo. Namen uporabe alternativnih pristopov v zdravstvu je najpogosteje lajšanje bolečin. Za namen samozdravljenja pa najpogosteje uporabljajo meditacijo. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da skoraj polovica zajetih v raziskavo ne seznani svojega zdravnika ob uporabi alternativnih pristopov v zdravstvu, kar lahko pripelje do hudih posledic. Iz tega razloga je potrebno izobraževanje tako pacientov kot tudi zdravnikov o alternativnih pristopih v zdravstvu.
Ključne besede: zdravje, alternativna medicina, lajšanje bolečin, izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 0
Celotno besedilo (5,30 MB) |
28. |
29. |
30. Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBarbara Šulek, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 86; Prenosov: 0
Celotno besedilo (974,83 KB) |
