21. Normativni okvir za spremembo spolaAndreja Pirc, 2019 Opis: Zaščita človekovih pravic je ena izmed pomembnejših nalog države Republike Slovenije, evropske skupnosti in širše mednarodne skupnosti. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire načina življenja in svobodnega življenja, nihče ne sme biti zaradi tega diskriminiran. Z razvojem družbe je nujno potrebno tudi sprejemanje drugačnosti. Sprejemanje nečesa, kar je sicer dolgo veljalo za nekaj neobičajnega, je korak naprej v družbeni razvitosti. Magistrsko delo obravnava temo normativnega okvira za spremembo spola, predvsem z vidika učinkovitosti zaščite človekovih pravic v postopku spremembe spola in po njem. V prvem delu so predstavljene oblike spolov, ki odstopajo od binarne oblike. Predstavljeno je tudi, kako se spol lahko razvije, in da se lahko zgodi, da ob rojstvu otroka ni moč jasno določiti spola. V osrednjem delu naloge je podrobnejše predstavljen postopek spremembe spola, spolna identiteta, ki ni vedno identična biološkemu spolu. Magistrsko delo v nadaljevanju predstavlja ključne slovenske predpise, ki so povezani s spremembo spola, sledijo ji evropski in mednarodni. Poudarjeni so predvsem posamezni deli predpisov, ki so najpogosteje kršeni na podlagi spolne identitete. V osrednjem delu je poudarek predvsem na pravni podlagi za postopek spremembe spola in spremembe uradnih podatkov, ki lahko posledica spremenjenega spola. Za lažjo predstavo življenjskih izkušenj oseb, ki se odločijo za spremembo spola, je predstavljenih nekaj praktičnih primerov. Na koncu je podana kritična ocena predpisov, ki urejajo področje spremembe spola, in spremembe spolne identitete, z navedbo predlogov izboljšave splošnega normativnega okvirja za spremembo spola.
Ključne besede: sprememba spola, biološki spol, spolna identiteta
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 10; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
22. Trženje nepremičnin in vpliv novogradenj na nepremičninski trgTjaša Maučec Šuvak, 2019 Opis: V magistrskem delu proučujemo nepremičninski trg v Sloveniji in vpliv, ki ga imajo novogradnje na trg nepremičnin. Obravnavamo stanje na trgu nepremičnin, kako se trg ciklično spreminja ter kako novogradnje vplivajo na okrevanje in razvoj nepremičninskega trga na področju celotne Slovenije kot tudi lokalno. Vzporedno z obravnavo nepremičninskega trga se v magistrskem delu osredotočamo na sodobne smernice trženja, ki jih investitorji uporabljajo v procesu prodaje nepremičnin. Te so vedno bolj usmerjene v potrošnike, ki imajo zaradi večje informiranosti vedno večji vpliv na izoblikovanje ponudbe oziroma izdelka. V praktičnem delu magistrskega dela je v ospredju trg nepremičnin v mestu Jesenice, kjer obravnavamo vplive trženja na prodajo novogradnje in kako novogradnja vpliva na razvoj območja. V sklopu raziskovalnega dela na področju trga nepremičnin, trga novogradenj in nakupnega vedenja potrošnikov v magistrskem delu ugotavljamo, da zaradi pomanjkanja novogradenj nepremičninski trg na Jesenicah okreva počasneje od slovenskega povprečja. Nepremičninski posredniki na tem območju ugotavljajo, da se povpraševanje po novogradnjah povečuje in da je predvsem pomanjkanje novogradenj vzrok za upadanje števila transakcij na nepremičninskem trgu. Vzporedno z razvojem gospodarstva tega območja so vlaganja v nove nepremičnine nujno potrebne, saj izboljšanje bivalnih pogojev pozitivno vpliva na priseljevanje prebivalstva z večjo kupno močjo.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 5
Celotno besedilo (713,34 KB) |
23. |
24. Uspeh konvencije Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (CISG) in primerjlanopravna analiza sodne prakse slovenskih in tujih sodiščSenada Mahić, 2019 Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo poenotenega prava mednarodne prodaje blaga, ki ga ureja Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), in sicer I. del, ki vsebuje ureditev splošnih postavk za njeno veljavnost in področje uporabe konvencije (I. poglavje, 1.-6. člen). V delu bo predstavljen zgodovinski razvoj pogodbenega trgovinskega prava kot tudi potek unifikacije pravnih pravil na področju mednarodne prodaje blaga. V nadaljevanju dela bodo predstavljeni vsebinska struktura konvencije, njene temeljne značilnosti ter predpostavke in področje uporabe. Magistrsko delo bo podrobno analiziralo sodno prakso držav, ki po številu sprejetih odločitev na podlagi CISG prevladujejo, to so Nemčija, Kitajska, Rusija, Nizozemska in Švica. Zaradi pomembne vloge v svetovni trgovini bo predstavljen tudi primer sodne prakse ZDA in nedavna sodba sprejeta na Norveškem. V nadaljevanju dela bo za primerjavo predstavljena manj obsežna sodna praksa slovenskih sodišč. Analizi bo sledila empirična raziskava o obsegu uporabe CISG v mednarodni trgovini ter predstavitev vzrokov za šibko uporabo CISG v slovenski sodni praksi in državah članicah, v katerih je odstotek uporabe CISG nizek. V zaključku magistrskega dela bodo izpostavljeni ključni razlogi za neuporabo konvencije, zlasti nepoznavanje vsebine CISG ter možnost pogodbenih strank, da izključijo uporabo CISG.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,35 MB) |
25. Pravica naroda do samoodločbeŠpela Globokar, 2019 Opis: Pravica naroda do samoodločbe je mednarodno priznano pravno načelo že vse od vključitve v Ustanovno listino OZN leta 1945. Pravica naroda do samoodločbe pomeni, da si narod sam določa zunanjo in notranjo politično ureditev in delovanje. Notranja samoodločba pomeni uveljavljanje volje pri oblikovanju gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja znotraj že obstoječe države. Medtem ko zunanja samoodločba predstavlja situacijo, ko država svojemu narodu notranjo pravico odreče in lahko le ta uveljavlja t. i. zunanjo samoodločbo, vključujoč pravico do odcepitve. To opredelitev s pomočjo deskriptivne metode obravnava magistrsko delo v prvem delu. V nadaljevanju se posvečamo posameznim ureditvam, na eni strani velikega jugoslovanskega modela, kjer predstavimo organizacijski ustroj federacije, z vlogo Republike Slovenije, in s pomočjo zgodovinske metode predstavimo razloge za razpad Socialistične federativne republike Jugoslavije in uveljavljanje pravice naroda do samoodločbe s strani Republike Slovenije. Nato enako predstavimo Kraljevino Španijo ter na podlagi zgodovinske metode preidemo na vlogo Katalonije kot avtonomne enote znotraj Španije, nato pa z metodo kompilacije povzamemo ugotovitve različnih avtorjev glede katalonskega uveljavljanja pravice naroda do samoodločbe. Magistrsko delo zaključimo s primerjavo uresničitve pravice naroda do samoodločbe s strani Republike Slovenije in Katalonije ter skupne značilnosti in razlike poiščemo s pomočjo induktivne pravne metode. Ugotovili smo, da se kljub podobni konotaciji slovenska in katalonska uresničitev pravice naroda do samoodločbe bistveno razlikujeta, in sicer je ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije priznavala pravico naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve, vsem republikam, medtem ko ustava Kraljevine Španije take dikcije ne vsebuje in zagovarja zgolj en narod, in to španski.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 15; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,01 MB) |
26. Interesi in možnosti trenutno srednje generacije za različne oblike bivanja v tretjem življenjskem obdobjuMojca Fornazarič, 2019 Opis: Spreminjajoča se demografska sestava prebivalstva s hitro rastočim deležem starejših ljudi tako v Evropi kot v Sloveniji vedno bolj izpostavlja problematiko bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zagotavljanje ustreznih bivališč za starostnike, ki bodo omogočala kakovostno bivanje v starosti in ki bodo istočasno predstavljala čim manjše finančno breme tako za stanovalce kot za državo, je aktualen družbeni izziv. Včasih je mogoče udobno in varno bivališče zagotoviti samo z določenimi prilagoditvami lastnega stanovanja. Včasih pa takšne prilagoditve iz različnih vzrokov niso mogoče ali niso racionalne. Čeprav si večina starostnikov želi preživeti starost v domačem okolju, je v takih primerih smiselno razmisliti tudi o možnosti preselitve. Drugo bivališče, bolj prilagojeno potrebam starostnika, lahko bistveno zviša kvaliteto življenja tudi v obdobju starosti. Poglavitni namen magistrskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja srednje generacije (starostna skupina od 40 do 65 let) o pomembnosti ustreznih bivalnih pogojev v starejšem obdobju ter ugotoviti na eni strani želje, na drugi strani pa na podlagi predvidenih realnih možnosti tudi dejanske možnosti srednje generacije za bivanje v tretjem življenjskem obdobju. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se slovenska družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega načrtovanja ustreznega bivališča za starost, da je premalo informirana o različnih razpoložljivih možnostih, da pa si v večini želi tretje življenjsko obdobje preživeti doma. Najbolj zaželena oblika bivanja se izkazuje bivanje v hiši na podeželju. Želje in predvidene realne možnosti se v veliki večini skladajo. Kot najpomembnejši razlog za neskladja je izpostavljena potreba po varnosti bivanja.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 14; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,04 MB) |
27. |
28. |
29. Varstvo pravic po listini temeljnih pravic Evropske unijeTina Štanta, 2019 Opis: Listina temeljnih pravic Evropske unije je prvi enotni dokument vseh temeljnih pravic v Evropski uniji. Do njenega sprejetja oziroma do njene pravnomočne veljave takega dokumenta še ni bilo. Listina temeljnih pravic je del primarne zakonodaje, to pomeni, da ima najvišji rang v hierarhiji prava in posledično je obvezujoča v vseh državah članicah. Diplomsko delo obravnava varstvo pravic po Listini temeljnih pravic Evropske unije. Opisuje razvoj človekovih pravic in njihov nastanek. Obravnava Listino temeljnih pravic Evropske unije, njen nastanek in razglasitev ter tudi obseg uporabe. Diplomsko delo se osredotoča na vsebino Listine temeljnih pravic Evropske unije in predstavitev njenih členov s pomočjo opisne metode. V nadaljevanju je predstavljena Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ki je bila ustanovljena za nudenje strokovnega znanja s področja temeljnih pravic, za spodbujanje in varovanje pravic državljanov Evropske unije. S pomočjo primerjalne metode smo na koncu dela primerjali napredek Listine temeljnih pravic Evropske unije od njene pravnomočne veljave leta 2009 do zadnjega polnega leta delovanja 2018. Na koncu sledi opis, kako pomembno vlogo ima Sodišče Evropske unije na Listino temeljnih pravic. Cilj raziskave je bil odgovoriti na vprašanje, ali je Listina temeljnih pravic Evropske unije izboljšala varstvo človekovih pravic v Evropski uniji in ali je Listina temeljnih pravic v letih delovanja postala prepoznavna med prebivalci Evropske unije.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 12; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,09 MB) |
30. Pravne osebe javnega pravaBarbara Hribar, 2019 Opis: V diplomskem delu smo obravnavali pravne osebe javnega prava. Slednje predstavljajo pravne subjekte, z oblastnimi upravičenji. Izvajajo javne naloge in službe. Delujejo v javnem interesu, nastanejo pa z javnopravnim aktom. Zaradi njihove pomanjkljive opredelitve v zakonih, obstajajo v teoriji mnogi kriteriji, ki jih uvrščajo v različne kategorije. Poznamo več vrst pravnih oseb javnega prava. V Sloveniji ločimo teritorialne in specializirane pravne osebe javnega prava. Institut je mogoče primerjati s pravnimi ureditvami v različnih delih sveta. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali deskriptivno, komparativno, induktivno in deduktivno metodo. Prav tako smo uporabili tudi metodo teleološke razlage in metodo sinteze. Namen diplomskega dela je analiziranje splošnih in posebnih značilnosti pravnih oseb javnega prava, ter jih primerjati s preostalimi. Ključni rezultat je tak, da imajo z njimi tako podobnosti, kot tudi razlike. Delitev tega instituta je pri nas nekoliko boljša, sploh glede javnih agencij in javnih podjetij. To utemeljujemo s tem, da imamo primerno zakonodajo, ki ureja ne le teritorialne, ampak tudi specializirane pravne osebe javnega prava. Ugotavljamo, da v slovenskem pravnem redu manjka izkušenj iz prakse, zaradi poznega razvoja tega instituta na naših tleh, kar pomeni edino slabost. To se vidi tudi v tem, da se še dandanes literatura in razni pravni viri konstantno izboljšujejo in dopolnjujejo. Kljub temu lahko trdimo, da je njihova ureditev v našem pravnem sistemu dobro urejena.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 8; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,04 MB) |
