Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

51 - 60 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
Zakaj visoki davki slabo vplivajo na ekonomijo države
Anže Lemež, 2020

Opis: V diplomskem delu sem raziskoval na kakšne načine visoki davki slabijo ekonomijo države. Raziskave teme diplomskega dela sem se lotil s primerjavo držav z visokimi davki in držav z nizkimi davki. Primerjal sem področja, ki jih davčna politika obravnava in na vsakem področju naredil primerjavo držav. Raziskavo sem prav tako podkrepil z izvedenim intervjujem. Povod za izbrano temo je bila raziskava ustreznosti davčne politike Slovenije ter potencialnih prednosti davčnih politik drugih držav. Skozi pisanje diplomskega dela pa sem prav tako odkril oziroma potrdil razloge za množični beg možganov, ki ga v Sloveniji lahko spremljamo zadnje desetletje.
Ključne besede: Davčna politika, Davki, Ekonomija, Poslovanje, Podjetništvo, Slovenija, Monako, Nemčija, Norveška
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 50; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

59.
Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab
Mojca Rakovič, 2019

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab« obravnavamo dve veliki področji. Prvo področje zajema zasvojenost z odnosi, kjer smo se najprej osredotočili na delovanje nekemične zasvojenosti, kasneje na zasvojenost z odnosi, s katerimi je tesno povezano tudi postavljanje mej v odnosih. Drugo večje področje raziskovanja je zajemalo nasilje in zlorabo, saj menimo, da je ta tematika v javnosti prevečkrat spregledana ali potlačena v ozadje. Zanimalo nas je, kako so žrtve nasilja in zlorab povezane z zasvojenostjo z odnosi, ali so se zatekle po strokovno pomoč v ustanove oz. organizacije in kako so bile z njo zadovoljne. Raziskavo smo izvedli z kvantitativno metodo s pomočjo vprašalnika, s katerim smo v prvem delu pridobili pomembne demografske podatke, v drugem delu smo podrobneje preučili zasvojenost z odnosi z določenimi trditvami, ter nadalje v tretjem sklopu preverjali travmatske dogodke, pomoč v ustanovah oz. organizacijah ter okrevanje. S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da je velik odstotek ljudi (44 %) doživelo lastno izkušnjo nasilja ali zlorabe, predvsem sta najbolj pogosta telesno in psihično nasilje. Najbolj pogosta trditev iz značilnosti zasvojenosti z odnosi je bila, da na »živi za dan, ko bo skupaj z njo«. Velik izziv je raziskovati zasvojenost z odnosi nasploh, saj je tematika zelo subtilna in občutljiva, še posebej pa raziskovanje te teme pri žrtvah nasilja in zlorab, ki so zelo ranljive. Priporočamo pa nadaljnjo raziskavo, ki bi lahko zajemala obširnejši vprašalnik z več ostalimi podrobnostmi v zvezi z dojemanjem odnosa v povezavi s travmatskimi izkušnjami. Glede na velik odstotek nasilja in zlorab med anketiranimi, jih je zelo malo poiskalo strokovno pomoč, kar kaže na dejstvo, da se naj v prihodnosti še več pozornosti namenja preprečevanju, povezovanju, obveščanju, pomoči.
Ključne besede: zasvojenost, odnosi, nasilje, zlorabe, okrevanje, magistrske naloge
Objavljeno: 04.08.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

60.
Prisotnost smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod Pelikan
Anita Regula, 2019

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko prisotnosti smisla pri odvisnikih od drog in alkohola v programu Zavod Pelikan. V prvem delu teoretičnega dela smo pozornost namenili predstavitvi zasvojenosti, ki se kot motnja odraža na več področjih posameznikovega delovanja – na možganih, mišljenju, doživljanju, presojanju, prepričanjih, vedenju ter tudi na ravni družine in širše družbe. Obravnavali smo dejavnike tveganja, posledice ter sočasnost kemične in nekemične zasvojenosti. Prav tako je predstavljen program Zavod Pelikan in njegove posamezne enote. V drugem delu teoretičnega dela pa smo pozornost namenili psihoterapevtski smeri, imenovani logoterapija, ki zagovarja, da je v življenju posameznika pomembno, da ima smisel, ki je določen z vrednotami. Prirojena volja do smisla, ki je človekovo glavno motivacijsko gonilo, človeka spodbuja, da uresniči naloge skupaj z vrednotami. Brez prisotnosti smisla posameznik trpi za bivanjsko frustracijo ali pa lahko pristane v bivanjskem vakuumu. Slednji lahko vodi v zasvojenost, agresijo ali depresijo, konča pa se lahko tudi s samomorom. Logoterapija v takem primeru klientu pomaga pri razumevanju, spoznavanju, odkrivanju in uresničevanju njegovega smisla življenja. S pomočjo vprašalnika PIL-test – lestvico življenjskih ciljev, ki sta ga razvila Crumbaugh in Maholick, in 30 sodelujočih uporabnikov Zavoda smo ugotovili, da lahko upad življenjskega smisla med drugim vodi tudi do zasvojenosti. V bivanjskem vakuumu je kar 13 od 30 uporabnikov. Raziskava je prav tako dokazala, da je razmišljanje o samomoru prisotno v večini primerov in da starost ter izobrazba ne vplivata na stopnjo občutka smisla.
Ključne besede: smisel, kriza smisla, logoterapija, zasvojenost, magistrske naloge
Objavljeno: 04.08.2020; Ogledov: 72; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (974,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh