Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

61 - 70 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Varstvo kulturne dediščine - sedanja ureditev in izoblikovana sodna praksa o izdaji kulturnovarstvenega soglasja
Tanja Kodre, 2019

Opis: Kulturna dediščina predstavlja temeljni del identitete posameznega naroda, družbene skupnosti in človeštva kot celote. Je raznoliko področje in vsebuje več različnih vidikov človekovega ustvarjanja, dela in navad, ki skupaj tvorijo pojem dediščine, kot ga poznamo danes. Pomemben del področja predstavlja nepremična kulturna dediščina, ki je vpeta v človekovo okolje bivanja in se tako njeno urejanje prepleta s področjema gradbenega in prostorskega urejanja. Tu je razvidna potreba po skladnosti prostorske in gradbene zakonodaje z režimom varstva kulturne dediščine. Leta 2017 sta bila sprejeta nov Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki segata tudi na področje urejanja Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). Do prepleta med ZVKD-1 in GZ prihaja, ko želi lastnik nepremične kulturne dediščine na njej opraviti določen poseg, za katerega mora pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na podlagi teh kulturnovarstveno soglasje. Postopek se razlikuje glede na to, ali je v konkretnem primeru za poseg določena izdaja gradbenega dovoljenja ali ne. O izdaji kulturnovarstvenega soglasja odloča Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki mora posamezno izdajo ali zavrnitev izdaje soglasja ustrezno utemeljiti. Tudi pri urejanju prostora prihaja do vprašanj o uporabi ustreznih določb zakonov, kjer gre za območja, ki so del režima varstva kulturne dediščine. Tu je potrebna natančna opredelitev razmerja med ZVKD-1 in ZUreP-2 ter njunih določb, saj mora biti pri aktih prostorskega urejanja dosledno in natančno preverjena skladnost s področjem varstva kulturne dediščine.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 13; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

62.
Brezplačna pravna pomoč - pravica upravičencev in dolžnost izvajalcev
Nika Blaznik, 2019

Opis: Brezplačna pravna pomoč je eden ključnih institutov, s katerim se zagotavlja pravna država in uresničujejo temeljne človekove pravice. Namenjena je tistim posameznikom, ki si zaradi šibkega finančnega stanja in pomanjkanja sredstev ne morejo privoščiti kvalificirane pravne pomoči. Ne gre za luksuz, temveč je v slovenski pravni ureditvi vse od sprejetja ZPP v letu 1999 za določene postopke zahtevana kvalificirana pravna pomoč. Predmetno magistrsko delo je pregled brezplačne pravne pomoči, tako z vidika prosilca kot tudi izvajalca, konkretno pa tistega najbolj pogostega - odvetnika. Pri raziskavi so uporabljene najbolj tipične metode družboslovnega raziskovanja, in sicer deduktivna metoda, metoda deskripcije, komparativna metoda in analitična metoda. Namen dela je ugotoviti, ali so z aktualno ureditvijo brezplačne pravne pomoči spoštovane temeljne ustavne pravice upravičencev in izvajalcev. Preko različnih zastavljenih ciljev, in sicer ugotovitve, katere ustavne pravice se uresničujejo z brezplačno pravno pomočjo, kateri so kriteriji podeljevanja brezplačne pravne pomoči, kdo so izvajalci brezplačne pravne pomoči in kakšen je sistem nagrajevanja, dobimo odgovor na zastavljena raziskovalna vprašanja. Preko primerjav z nekaterimi drugimi evropskimi državami pa dobimo vpogled v možnosti drugačne ureditve instituta. Ključni rezultat raziskave je, da aktualni sistem brezplačne pravne pomoči varuje temeljne človekove pravice prosilcev, katerim je institut namenjen, izvajanje brezplačne pomoči pa za izvajalce pomeni predvsem dolžnost.
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

63.
Konjeniška policija v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji
Jani Polič, 2019

Ključne besede: konjeniška policija
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

64.
Omejevanje svobode gibanja v EU in razlogi zanj
Klemen Žugelj, 2019

Opis: Svoboda gibanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Države članice Evropske unije lahko svobodo gibanja posameznikom omejijo pod zakonsko določenimi pogoji zaradi varovanja javnega reda, javnega zdravja, javne varnosti ter nujnih razlogov v splošnem interesu, pri čemer morajo biti vsi ukrepi izvedeni v skladu z načeli pravne države. Državljanstvo Evropske unije zagotavlja državljanom in njihovim družinskim članom v primerjavi z nedržavljani pomembne prednosti na področju svobode gibanja, bivanja in dela na območju notranjega trga Evropske unije, kjer velja prost pretok blaga, kapitala, dela in storitev, poleg tega pa prinaša tudi določene politične in socialne pravice. Zaradi vse večje globalizacije in pretoka informacij se ljudje množično selijo zaradi možnosti po boljšem življenju, nevarnosti za življenje ali z željo po združitvi družine. S povečanimi tokovi migracij so soočene tudi države Evropske unije, ki se z ekonomskimi migranti iz tretjih držav ukvarjajo v okviru svojih nacionalnih zakonov in postopkov priseljevanja (na tem področju ohranjajo suverenost), s prosilci za mednarodno zaščito pa v okviru norm za zaščito beguncev in azilnih postopkov, ki jih določa tako mednarodno pravo kot tudi pravo Evropske unije in z njim harmonizirana nacionalna zakonodaja. Skupna azilna politika prinaša veliko izzivov in države članice imajo različne poglede glede njenega izvajanja, vse bolj v ospredje pa se postavlja vprašanje varnosti in problem nezakonitih migracij. Analiza aktualnih ekonomskih in humanitarnih migracijskih tokov ter primerjava različnih idej upravljanja z njimi prinašajo kritično ovrednotenje trenutnega stanja omejevanja gibanja in možnega upravljanja z migracijami v Evropski uniji.
Ključne besede: svoboda gibanja, delovne migracije, prosilci za mednarodno zaščito
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 40; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

65.
Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družbo
Žiga Šumberac, 2019

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družbo, je ugotoviti ali je trenutna zakonodaja na področju insolvenčnega prava zadostna, da zagotavlja varnost upnikov, ter ob tem ugotoviti, kako bi se lahko postopek prilagodil, da bi bil hitrejši, enostavnejši in bi ob tem dovoljeval manj zlorab postopka. Raziskovalne metode magistrskega dela so deduktivna metoda, s katero bomo splošno znanje iz analize zakonodaje apliciral na specifično področje stečaja nad srednjimi in velikimi družbami, deskriptivna metoda s pomočjo katere bomo opisali bistvene elemente postopka in nato skozi praktičen primer prikazali, kako deluje tak postopek v praksi, ter primerjalna metoda s pomočjo katere bomo primerjali različne načine unovčenja premoženja dolžnika. Tako bomo zasledovali cilj magistrskega dela, da dokažemo, ali postopek dopušča zlorabe s strani lastnikov družb v stečaju, cilj, kako se da reformirati položaj upnikov in upniškega odbora, cilj, kako ugotoviti najprimernejši način prodaje premoženja pri srednjih in velikih družbah in cilj, da dokažemo prevelik vpliv sodišča na postopek stečaja in prevelik vpliv sodišča na delovanje stečajnega upravitelja. To bo pripomoglo k nadaljnjemu raziskovanju tega področja ter ljudem, omogočilo vpogled v specifiko stečajne ureditve področja stečaja nad srednjimi in velikimi družbami.
Ključne besede: insolventnost, družbe, premoženje, terjatve
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (801,38 KB)

66.
Socialna varnost delavcev v okviru dela prek spletnih platform
Urška Škerbinc, 2019

Opis: Magistrsko delo predstavlja ustreznost obstoječe zakonske ureditve za področje platformnega dela ter kako tem delavcem zagotoviti ustrezno stopnjo socialne varnosti. Prek analize sodne prakse in definicij elementov delovnega razmerja so predstavljene ugotovitve, kako se v okviru opravljanja dela prek spletnih platform kažejo elementi delovnega razmerja, skozi predloge na evropski ravni pa so oblikovalcem politik predstavljeni izzivi, kako se lotiti ureditve tega področja, da bi po eni strani izkoristili pozitivne implikacije in istočasno zmanjševali pritisk na delovno silo in trg dela. Pozitivna obveznost države namreč pomeni, da mora imeti izdelan dober politični program, s katerim bo sistemsko zagotovila kar najbolj kakovostno zaščito in uresničevanje socialnosti in solidarnosti v praksi, kar posledično pomeni, da z uvedbo novih tehnologij in novih oblik dela ne smemo ogroziti socialne strukture in učinkovitega sistema socialne varnosti. Brez ustreznih zakonodajnih sprememb lahko namreč pričakujemo razkroj socialne države, kot jo poznamo danes in ki je kot temeljno načelo opredeljena v 2. členu Ustave Republike Slovenije. V zvezi z uvajanjem novih oblik dela in dela prek spletnih platform je nujno potrebno čim prej pričeti tudi s socialnim dialogom na ravni širše družbe, v katerem se bomo morali vprašati, v kakšni družbi želimo živeti in izpostaviti pomen socialne države, saj raziskovalni del magistrskega dela ugotavlja predvsem, da ta tema med ključnimi deležniki, z izjemo predstavnikov delavcev, ni ne prepoznana in ne obravnavana.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (901,14 KB)

67.
Nepotizem v povezavi z zaposlovanjem v šolstvu
Simona Pirc Jenko, 2019

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno zaposlovanje v šolstvu v povezavi z nepotizmom. Postavili smo trditve, ki jih je bilo treba preveriti, o njih razmisliti in se vprašati, kako bi se izognili nepotizmu pri zaposlovanju v prihodnosti. Namen je predstaviti nepotizem z različnih zornih kotov, ki so se izoblikovali skozi čas. Nepotizem spremlja človeka od nekdaj in do njega lahko pride vedno, zato je pomembno, da so zavarovane pravice za vse enako. Predstavljena sta način in postopek zaposlovanja v šolstvu, ki sta predpisana v zakonodaji. Namen je opozoriti tudi na pomanjkljivost področnih predpisov v šolstvu s cilji analizirati termine in zgodovino, preučiti zakonodajo, analizirati pravno ureditev, proučiti pravice, zaščito posameznika ter oblikovati lastne predloge. Uporabljene so različne metode dela, saj je bilo treba preveriti zgodovinsko in sociološko ozadje pojava, ki ga je bilo nato s pomočjo deskriptivne metode treba opisati in določiti položaj iskalcev zaposlitve. V nadaljevanju sta uporabljeni komparativna in induktivna metoda za preverjanje skladnosti zakonodaje in obdelavo pojmov. Metoda intervjuja prikaže, da obstajajo primeri nepotizma pri zaposlovanju v šolstvu. Sledi še metoda sinteze, ki služi za pojasnjevanje in oblikovanje predlogov. Z vprašalniki smo prikazali, da v praksi obstaja nepotizem v šolstvu in da je to posledica, ker se jemlje sorodstvo v kolektive, kjer bi morali biti zaposleni v vseh pogledih enakopravni. V zaključnem poglavju bomo povzeli bistvo dela in poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki so se porajala skozi nalogo. Interpretacija o zastavljenih trditvah sporoča, da je zaposlovanje v šolstvu treba zastaviti na drugačen način ali določiti dodaten nadzor države.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

68.
Prečkanje morske meje EU - schengen, slepi potniki in migranti
Martina Dodič, 2019

Opis: Schengenski režim je pravni red, vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov, sklenjenih v luksemburški vasici Schengen. Namena sporazumov sta odprava notranjih mejnih kontrol za vse osebe, ki se nahajajo znotraj meja držav EU, in krepitev skupnih zunanjih meja z nečlanicami oz. tako imenovanimi tretjimi državami. Svobodno gibanje na ozemlju držav članic zahteva okrepljeno sodelovanje organov, ki izvajajo varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na kopnem in na morju. Kontrola morske površine in mejni prehodi na morju zahtevajo izjemno pripravljenost organov pregona in mednarodno sodelovanje. Največja grožnja čolnov, ki prevažajo migrante iz Afrike, je poskušanje doseči evropske meje, enako kot velja za slepe potnike, ki počnejo isto, vendar na drugačne načine. Ne toliko zaradi njihove fizične prisotnosti na krovu plovila in posadke, temveč zaradi posledic korakov, ki jih naredijo na zemlji EU. Toda sodelovanje, razumevanje in izmenjava informacij med različnimi stranmi je še en pomemben korak k nadzoru problematike slepih potnikov in migrantov. Kljub najboljšim usklajenim prizadevanjem na ladji, pristaniških terminalih, podjetij, drugih organizacij in držav bo določenim posameznikom občasno še vedno uspelo doseči cilj. Vendar pa bi bilo mogoče zmanjšati pogostost takšnih oseb, in sicer z onemogočanjem dostopa na ladje, ter narediti svet bolj hvaležen za vse.
Ključne besede: nelegalni migranti, meja na morju, schengenska meja, slepi potniki
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

69.
Praktično uresničevanje uredbe GDPR na kadrovskem področju izbranega podjetja X
Eva Cankar, 2019

Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov je temeljna pravica in svoboščina posameznika. 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Uredba 2016/679 (GDPR), ki ureja področje varstva osebnih podatkov posameznikov. Vsebina uredbe GDPR obvezuje vsa podjetja in organizacije, ki obdelujejo osebne podatke posameznikov, ki so državljani Evropske unije. Kljub temu da se je začela uredba GDPR v državah članicah EU uporabljati neposredno, pa so morala podjetja in organizacije sprejeti aktivne ukrepe za prilagoditev novi zakonodaji. Pri tem so bili postavljeni pred težek izziv, saj uredba GDPR določa le cilje, ne pa konkretnih organizacijskih in tehničnih postopkov, s katerimi bi dosegli skladnost. Z izzivi praktične uresničitve določb uredbe GDPR se je soočalo tudi izbrano podjetje X. Imenovalo je 3-člansko delavno telo in podpisalo pogodbo o svetovanju s strokovnjakom s področja varstva osebnih podatkov, ki jim je pri tem pomagal. Delovno telo je praktično uresničevanje uredbe GDPR zastavilo kot obširen večstopenjski projekt. Temelj praktične uresničitve je seznanitev in razumevanje določb uredbe GDPR. Znotraj izbranega podjetja X so v postopku revidiranja in analiziranja obstoječe dokumentacije ter z opravljenimi intervjuji zaposlenih na kadrovskem področju ugotovili, katere osebne podatke sploh obdelujejo, z vpogledom v dokumentacijo in računalniške programe pa tudi, kako se ti obdelujejo in kje se hranijo. Magistrsko delo je tako prikaz praktične uresničitve določb GDPR v izbranem podjetju in lahko služi kot pripomoček drugim podjetjem in organizacijam, ki še niso vzpostavile skladnosti z GDPR. Magistrsko delo se ne poglablja v konkretne organizacijske in tehnične ukrepe praktične uresničitve, prikazuje pa dobra izhodišča za kakovosten pričetek projekta.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (922,43 KB)

70.
Afriška listina človekovih pravic in pravic ljudstev ter njeno uresničevanje v praksi
Karin Baruca, 2019

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene temeljne človekove pravice in svoboščine ter njihovo uresničevanje na afriškem kontinentu. Ključna varovalka temeljnih človekovih pravic na afriškem področju je nedvomno Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki s svojimi določbami varuje človekove pravice vsakega posameznika. Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev je mednarodni dokument, namenjen spodbujanju in varovanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin na afriški celini. Z vzpostavitvijo regionalnega sistema človekovih pravic za Afriko je sledila evropskemu in medameriškemu sistemu. V okviru Listine sta bila sprejeta tudi Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev za pravice žensk v Afriki in Protokol k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o ustanovitvi Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev. Z ustanovitvijo Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev se je pričela razvijati sodna praksa, ki pripomore k reševanju ključnih problemov na nacionalnem nivoju afriških držav. Dolgoletne kršitve temeljnih pravic so pripeljale do množičnega nezadovoljstva, zato nastaja čedalje večja potreba po vzpostavitvi močnejšega sistema človekovih pravic za odpravo nepravilnosti in nezakonitosti v posameznih državah. V magistrskem delu želim raziskati, ali se določbe Afriške listine upoštevajo v praksi in v kolikšni meri sodna praksa Afriškega sodišča pripomore k zmanjšanju kršitev temeljnih človekovih pravic.
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 34; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh