1. PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTIGregor Tomažič, 2025, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo.
Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«.
Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji.
Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe.
Keywords: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 203; Downloads: 14
 Full text (2,17 MB) |
2. Pravica do dostojne smrti v Evropi : magistrsko deloTeja Vavpetič, 2023, master's thesis Abstract: Beseda evtanazija izhaja iz Grčije in pomeni dobro oziroma lahko smrt. S časom je beseda postala sinonim za usmrtitev brez bolečin. Znotraj Evrope pravna ureditev glede evtanazije ni enotna. V nekaterih državah je pravno urejena, spet v drugih z zakonom prepovedana. Prvi državi, ki sta evtanazijo legalizirali, sta bili Nizozemska leta 2001 in Belgija leta 2002. Z leti se jima pridružuje vedno več držav, ki zakonsko urejajo pravico do dostojnega končanja življenja. V povezavi s pojmom evtanazija se zdi smiselno omeniti tudi pojme samomor z zdravniško pomočjo, paliativna sedacija in zdravljenje z dvojnim učinkom. Evtanazija postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj. Na legalizacijo postopka zato zagotovo vpliva več različnih dejavnikov, kot na primer družba, etika, vera, zdravstvo itd. Legalizacija evtanazije v povezavi z vse daljšo življenjsko dobo je problematika sodobne družbe, ki bi jo bilo treba prej ali slej začeti reševati. Vedno večji poudarek je tudi na svobodi posameznika in njegovi avtonomiji pri odločanju o svojem življenju. Pri končanju življenja gre za odločitev posameznika, koliko časa in s kolikšnim trpljenjem in bolečinami je pripravljen živeti. Gre za primere hudih neozdravljivih bolezni, psihičnih težav, s katerimi določeni posamezniki ne želijo živeti in težav, povezanih s starostjo. Pri evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru gre za interes posameznika, ki želi dostojno končati življenje.
Keywords: evtanazija, pomoč pri samomoru, končanje življenja, pravica do dostojne smrti, Evropa
Published in ReVIS: 12.12.2023; Views: 1154; Downloads: 65
Full text (617,08 KB) |
3. Barbara Celjska - vladarica Evrope : (študija primera)Petra Zalokar, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Barbara Celjska – Vladarica Evrope v celoti obravnava potomko nekoč najbolj ozemeljsko dominantne slovenske rodbine Celjskih grofov, od 1436 Celjskih knezov. Barbara, najmlajša hči Hermana II in Ane Schaunberške, je v prvi polovici 15. stoletja veljala za najbolj pomembno žensko na širšem ozemlju osrednje Evrope, ambiciozno in dobro obdarjeno (preskrbljeno) s strani svojega očeta ter predvidoma iz političnih razlogov in želje svojega očeta, poročeno z mnogo starejšim vdovcem Sigismundom, kraljem Luxembourg-a, Ogrske in Češke ter cesarjem Avstro-Ogrske monarhije. Njeno bivanje na slovenskem ozemlju verjetno ni trajalo dlje od zaroke, v Celje, mesto ob Savinji, pa se ni nikoli več vrnila. Znatno obdarjena z jutrnjimi posestmi in vladarskimi naslovi, t.j. kraljica Ogrske, Češke in cesarica Svetega rimskega cesarstva, ki jih je prejela od svojega moža kot poročna darila, je postala najbogatejša ženska in ni je bilo, ki bi se lahko merila z njeno izobrazbo in inteligenco. Vodenje oblasti in opravljanja poslov je kasneje, zaradi stalne Sigismundove odsotnosti z dvora, v celoti prešlo v njene roke kot samozavestne in pogumne vladarice posebnih osebnih lastnosti in modrosti, ki je reševala težave tako politično kot diplomatsko, izdajala je pomembne listine in, ki je živela in vladala v obdobju prvotne diplomacije. Zato jo lahko štejemo za prvo diplomatko slovenskega porekla.
Keywords: srednji vek, Žovneški, Celjski grofje, Barbara Celjska, kralj Sigismund, jutrnja, vladar, Evropa
Published in ReVIS: 11.07.2022; Views: 2798; Downloads: 92
Full text (1,82 MB) |
4. Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem? : diplomsko deloNastja Mojca Sodin, 2021, undergraduate thesis Abstract: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Keywords: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Published in ReVIS: 24.02.2022; Views: 2045; Downloads: 100
Full text (1,38 MB) |
5. Vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope : magistrska nalogaAna Zagožen, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega
(arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je
predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega
priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti
in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno
priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi
skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in
politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke.
Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega
sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov
ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti
dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti
migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano,
kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna,
prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti
priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah
kot tudi v matičnih državah priseljencev.
Keywords: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.08.2021; Views: 1304; Downloads: 97
Full text (2,46 MB) |
6. |
7. |
8. Raznolikost in prožnost pravnega reda Evropske unije : diplomsko deloPolona Batagelj, 2012, undergraduate thesis Keywords: Evropa več hitrosti, fleksibilna integracija, kvalificirana večina, načelo subsidiarnosti, okrepljeno sodelovanje, prožnost, prožnostna klavzula, raznolikost
Published in ReVIS: 20.06.2019; Views: 2584; Downloads: 125
Full text (1,51 MB) |
9. Evropska unija po krizi : diplomsko deloTadej Petejan, 2012, undergraduate thesis Keywords: finančna kriza, ekonomska kriza, dolžniška kriza, EMU, evroobmočje, reševalni ukrepi, harmonizacija, unifikacija, fiskalna unija, davčna unija, Evropa dveh (več) hitrosti
Published in ReVIS: 30.05.2019; Views: 2799; Downloads: 162
Full text (869,06 KB) |
10. |
