Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga obravnava področje sistemov korporativnega upravljanja. V teoretičnem delu je uvodoma opredeljen problem in teoretična izhodišča za raziskavo. Sledijo cilji, raziskovalni hipotezi, metode dela in ocena dosedanjih raziskav. V nadaljevanju je prikazana opredelitev temeljnih pojmov in dejavnikov odločanja, ki ji sledi predstavitev pravne ureditve korporativnega upravljanja v Sloveniji. Prav tako sta prikazana enotirni in dvotirni sistem korporativnega upravljanja v Sloveniji ter prednosti in primerjava obeh sistemov. Predstavljeni so tudi sistemi korporativnega upravljanja v Nemčiji, Veliki Britaniji, Švedski in Norveški. V empiričnem delu sledimo temeljni raziskovalni domnevi, da je enotirni sistem upravljanja primernejši za proučevano družbo v telekomunikacijski dejavnosti, in domnevi, da je enotirni sistem upravljanja primernejši za družbe, ki imajo enega lastnika (100-% lastništvo). V skladu z zastavljenimi cilji magistrske naloge so na osnovi teoretskih spoznanj in lastno izvedene raziskave podane ugotovitve glede primernosti in koristi uporabe enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, še posebej za proučevano družbo v telekomunikacijski (storitveni) dejavnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Korporativno upravljanje
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 2002; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: V zadnjih nekaj letih smo priča nenehnemu in sunkovitemu tehnološkemu napredku na različnih področjih. Velik del tega predstavlja vpeljevanje umetne inteligence (UI) v družbeni vsakdan. Izraz umetna inteligenca največkrat srečamo v zvezi z razvojem sistemov, ki vključujejo za človeka značilne intelektualne procese, kot so sposobnost razmišljanja, odkrivanja pomena, posploševanja in učenja iz preteklih izkušenj. Korporacijsko upravljanje v smislu sistema, znotraj katerega se oblikujejo cilji ter načrtuje pot k trajni uspešnosti družbe, je izjemno pomembno, a hkrati tudi kompleksno področje delovanja korporacij. Pri uporabi umetnointeligenčnih sistemov v povezavi s korporacijskim upravljanjem gre predvsem za izbiro najboljših in najučinkovitejših odločitev na podlagi preteklih izkušenj, podrobne analize vseh dostopnih podatkov in racionalne študije ob upoštevanju vseh dejavnikov. Tak način upravljanja korporacij lahko znatno poveča konkurenčnost korporacije in pozitivno vpliva na številne druge vidike njenega delovanja. Toda na tem področju je uporaba UI regulativno izjemno ohlapno urejena, potreba po trdnejši in bolj oprijemljivi ureditvi pa je vse večja. V zadnjih letih so se zgodili številni zelo pomembni premiki, toda še vedno nimamo enotne normativne ureditve umetne inteligence in vseh njenih pojavnih oblik. Najbližje dosegu tega cilja je EU, ki je v prvi polovici leta 2021 izdala predlog uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o UI (Akt o umetni inteligenci). Ta predstavlja najambicioznejši poskus enotnega urejanja umetnointeligenčnih sistemov do zdaj ter prvi obsežen pravni okvir za umetno inteligenco na svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna inteligenca, korporacijsko upravljanje, korporativno pravo, Evropska unija, gospodarsko pravo
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 954; Prenosov: 128
Celotno besedilo (905,42 KB)