111. Dileme sodobnega vojnega pravaRudolf Leban, 2017 Opis: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3084; Prenosov: 193
 Celotno besedilo (605,21 KB) |
112. |
113. Policijska dejavnost odkrivanja kriminalitete nelojalne konkurence in nezakonitih omejevalnih sporazumovMateja Lipovac, 2018 Opis: Gospodarsko poslovanje ni neomejeno, temveč mora v prvi vrsti skrbeti za zagotavljanje javne varnosti, kar pomeni, da protipravna dejanja, ki jih povzroča gospodarska kriminaliteta, rušijo stabilnost ne samo samega gospodarstva,temveč celotne družbe. Med njimi so tudi kazniva dejanja s področja nelojalne konkurence in nezakonitih omejevalnih sporazumov. Zaradi slednjega z namenom čim bolj učinkovitega preiskovanja in odkrivanja predmetnih kaznivih dejanj smo v magistrskem delu proučili in analizirali določena kazniva dejanja, ki spadajo pod težja protikonkurenčna dejanja, njihove dispozicije, navedene v KZ-1, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da spadajo pod dejanja, ki so kazniva.Podrobneje smo obrazložili in analizirali nezakonite omejevalne sporazume, ugotavljali smo zahtevnost njihovega odkrivanja. Proučili smo vlogo in strategijo dela policije, analizirali,na podlagi katerih zakonskih pooblastil preiskuje in odkriva predmetna kazniva dejanja ter s kakšnimi težavami se srečujejo preiskovalci pri preiskavi le-teh.Predstavili smo institucije in organe, ki delujejo na področju varovanja konkurence,ter ugotavljali njihovo medsebojno sodelovanje. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali drži definicija kaznivega dejanja, ki pravi, da protipravno omejevanje konkurence zagotavlja pravno varstvo. Ugotoviti smo tudi želeli, ali gre poleg omenjenega kaznivega dejanja pri kaznivih dejanjih, kot so preslepitev kupcev, neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, neupravičena uporaba tujega izuma ali topografija ter izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti, za kazniva dejanja, ki se jih zaradi njihove zahtevnosti in obsežnosti težko odkrije. Ugotavljali smo tudi, ali jih lahko uvrstimo pod dejanja nelojalne konkurence. Namen magistrskega delaje dati nov prispevek na področju varovanja konkurence, v katerem so podane tudi nekatere rešitve za lažje odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj z naslova protipravnih dejanj omejevanja konkurence in nelojalne konkurence.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenčno pravo, varstvo konkurence, nelojalna konkurenca, gospodarska kriminaliteta, nezakoniti omejevalni sporazumi, varstvo konkurence
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3198; Prenosov: 176
Celotno besedilo (992,72 KB) |
114. |
115. Genocid in genocidna dejanjaBarbara Hlupič, 2015 Opis: V sodobni mednarodni skupnosti je sprejetih mnogo obvezujočih pravnih aktov s področja varovanja in zagotavljanja človekovih pravic. Kljub temu pa smo priča številnim grozljivim prizorom, kot so genocid in druga genocidna dejanja. Čeprav so bila v zgodovini človeštva genocidna dejanja razmeroma pogosta, se je koncept hudodelstev zoper človečnost in genocida pojavil šele med 2. svetovno vojno, saj pravo do tedaj ni premoglo izraza, s katerim bi lahko definiralo grozote nacističnih zločinov. Genocid je hudodelstvo, ki kaže najtemnejšo plat človeške civilizacije in kazalec neizmerne surovosti, ki jo je človek sposoben. Je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako tudi mednarodno kazenskopravno določen. Njegovo definicijo podaja Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Po konvenciji je pristojnost za kazenski pregon poverjena državam. Poleg genocida pa obstajajo tudi dejanja, ki ne ustrezajo definiciji genocida, kot jo vsebuje konvencija, vendar pa so po svojem bistvu in naravi taka, da se močno približujejo zločinu genocida. Tako se v povezavi z genocidom pogosto omenjajo tudi democid, politicid, množični poboji, etnično čiščenje, etnocid oz. kulturni genocid. Ključnega pomena za uveljavitev in razvoj sodobnega mednarodnega kazenskega prava so mednarodna kazenska sodišča in njihova sodna praksa. Njihov poglavitni namen je, da se tisti, ki so najbolj odgovorni za najhujša grozodejstva, vključno z najvišjimi predstavniki držav in vlad, ne izognejo roki pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, genocid, mednarodno pravo, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, kršitve humanitarnega prava, pristojnost sodišč
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3613; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,11 MB) |
116. Diskrecija v upravnem odločanju pri izdaji orožne listineMartin Hrastnik, 2017 Opis: Materialno upravno pravo določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki se uveljavljajo v upravnem postopku. Pomembna značilnost upravnega postopka je, da morajo organi, ki vodijo upravni postopek in odločajo v konkretnih upravnih zadevah, sočasno varovati tako javni interes kot tudi pravice posameznikov %strank oziroma fizičnih oseb in različnih pravnih subjektov. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni interes in zasebni interes uravnotežena. Vsak upravni postopek mora upravni organ voditi skladno s temeljnimi načeli in pravnimi pravili splošnega upravnega postopka, ki predstavljajo minimalne procesne standarde. Osrednje mesto med temeljnimi načeli ima načelo zakonitosti, ki določa, da morajo upravni organi o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov odločati na podlagi ustave in zakonov. Načelo zakonitosti vpliva na nastanek in razvoj pravno vezanih odločb. Pravno vezana odločba je tista, za katero je zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, že vnaprej določil, kakšna mora biti vsebina odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje. V posameznih primerih iz materialnih upravnih predpisov izhaja, da je zakonodajalec upravni organ pooblastil, da o upravni zadevi diskrecijsko odloči. Upravni organ pri diskrecijskem odločanju ni pravno nevezan.Upravna odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, ki izhaja iz določb zakona. Diskrecijska pravica upravnemu organu omogoča, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izbere med več pravno mogočimi odločitvami tisto, ki je, ob upoštevanju javnega interesa, najbolj ustrezna. S primerom diskrecijskega odločanja se srečamo v postopku izdaje orožne listine, ko vlagatelj zahteve navede, da orožje potrebuje zaradi ogrožene osebne varnosti. Ker iz zakona ne izhaja vsebinska konkretizacija "ogrožanje osebne varnosti", mora stranka v vlogi navesti dokaze, iz katerih izhaja, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev svoje varnosti potreboval varnostno orožje. Upravni organ nato skrbno pretehta vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu s pravili upravnega postopka in diskrecijsko odloči o upravičenosti do varnostnega orožja. V primeru, da organ zavrne vlogo za izdajo orožne listine, ima vlagatelj možnost uveljaviti presojo zakonitosti diskrecijskega odločanja v obliki upravnega nadzora in sodnega nadzora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, načelo zakonitosti, javni interes, diskrecija, orožna listina
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 5402; Prenosov: 277
Celotno besedilo (665,40 KB) |
117. Načelo teritorialnosti v nasledstvu finančnih obveznosti državLeon Slak, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, sukcesija držav, teritorialno načelo, državno premoženje, državni dolg, mednarodne konvencije, Združeni narodi, mednarodna sodišča, disertacije
Objavljeno: 20.07.2018; Ogledov: 2329; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,55 MB) |
118. Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravuKlemen Terčič, 2024 Opis: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak
Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 24; Prenosov: 0
Celotno besedilo (692,12 KB) |
119. Ex ante pristup nacionalnih regulatornih tijela u procesu regulacije telekomunikacijskog tržištaDamir Kramarić, 2017 Opis: Nacionalna regulatorna tijela imaju ključnu ulogu u provedbi regulacije telekomunikacijskog sektora, zbog čega uspjeh u ostvarenju regulatornih ciljeva, u značajnoj mjeri, ovisi o njihovoj kompetentnosti i neovisnosti. Problem, koji se razmatra u ovoj disertaciji, neujednačena je primjena regulacije nacionalnih regulatora na razini država članica Europske unije, uzroci koji dovode do regulatorne nedosljednosti te mogući mehanizmi za njihovo uklanjanje. S obzirom na specifičnost postupka implementacije i provedbe regulacije između europske i razine država članica, razmatrani su odnosi između tijela koja sudjeluju u regulatornom procesu te uloga i učinkovitost djelovanja BEREC-a, kao supranacionalnog foruma za koordinaciju i usuglašavanje regulatorne prakse. Analizom relevantnih odluka Suda Europske unije, razmatrana je njegova uloga "korektora" u ujednačavanju primjene regulacije te odnos sa žalbenim tijelima država članica koja odlučuju u postupcima protiv odluka nacionalnih regulatornih tijela. Posebno je analiziran razvoj regulacije te ustroj i neovisnost regulatornog tijela za telekomunikacije u Republici Hrvatskoj kao "analiza slučaja". Završno, razmatrana su moguća rješenja za unapređenje mehanizama kojima bi se otklonio problem regulatorne nedosljednosti u okviru postojećeg zakonodavstva i u odnosu na eventualne izmjene usmjerene prema uvođenju efikasnijih instrumenata i mehanizama regulacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: telekomunikacije, regulacija, pravo, ex ante
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2118; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,69 MB) |
120. |
