181. |
182. Odnos državljanov Republike Slovenije do neformalne ekonomijeSanel Čaušević, 2019 Abstract: V prvem delu diplomskega dela so opisani temeljni pojmi, kot je neformalna ekonomija in njen nastanek, razlogi za njen obstoj in izvor. Glavna problematika diplomskega dela je opisana v osrednjem delu in ugotavlja, kaj neformalna ekonomija povzroča, poleg tega pa so podani tudi ukrepi, na kakšen način se Republika Slovenija le-tej zoperstavi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena med naključno izbranimi prebivalci Republike Slovenije in je pokazala večjo naklonjenost moških in pa samozaposlenih k neformalni ekonomiji. V raziskavi tudi ugotavljam, da imajo najbolj pozitiven odnos do sive ekonomije osebe z mesečnim dohodkom med 1.500 in 2.000 evri ter tisti z dokončano visoko ali univerzitetno izobrazbo. Najbolj negativen odnos do neformalne ekonomije pa imajo glede na rezultate raziskave ženske, osebe z mesečnimi dohodki, nižjimi od 500 evrov, šolajoči in tisti z zaključenim magisterijem.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Republika Slovenija, neformalna ekonomija, podjetništvo, gospodarstvo, zaposlovanje.
Published: 11.01.2019; Views: 2537; Downloads: 161
 Fulltext (1,35 MB) |
183. |
184. Odzivnost državnih organov in organizacij ob naravnih nesrečahJadranka Daneva, 2016 Found in: ključnih besedah
Keywords: naravne nesreče, zakonodaja, klasifikacija, pomoč, podnebne spremembe, regionalni vidik, Slovenija, Hrvaška, magistrske naloge
Published: 29.01.2019; Views: 2108; Downloads: 113
Fulltext (5,37 MB) |
185. |
186. Reševanje mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko HrvaškoTamara Kavčič, 2018 Abstract: Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta 25. junija 1991 postali neodvisni državi. Takrat se je pojavila tudi potreba po dokončni razmejitvi njunih ozemelj. Začelo se je skoraj tridesetletno reševanje odprtega vprašanja določitve meje med njima, ki pa še danes, leto dni po končni razglasitvi arbitražne razsodbe, ni popolnoma rešeno. Državi sta v vsem tem času prestali številna medsebojna pogajanja in dogovarjanja, ki pa do neke konkretne rešitve niso pripeljala. So pa različni dogovori in medsebojni sporazumi predstavljali napredek k razrešitvi odprtih mejnih vprašanj. Nazadnje sta se državi le uspeli dogovoriti, da iskanje rešitev spora glede meje na kopnem in morju, predata ad hoc arbitraži. Dne 4. novembra 2009 sta v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in kmalu za tem sprožili arbitražni postopek, ki pa so ga prekinile kršitve s strani slovenske agentke in enega od arbitrov. Arbitražno sodišče je natančno preučilo kršitve in njihove posledice ter ugotovilo, da le te niso omajale nepristranskosti in neodvisnosti arbitražnega postopka. Arbitražno sodišče je tako odločilo, da se postopek nadaljuje in dne 29. junija 2017 v Haagu razglasilo končno razsodbo v arbitraži med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Kljub temu, da je arbitražna razsodba dokončna in zavezujoča za obe strani, je Hrvaška ni implementirala in je ne priznava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mejni spori, arbitraža, Slovenija, Hrvaška
Published: 12.03.2019; Views: 3020; Downloads: 256
Fulltext (2,94 MB) |
187. |
188. |
189. Svoboda odločanja o rojstvih otrokVanesa Kočevar, 2010 Found in: ključnih besedah
Keywords: Rojstvo, Nosečnost, Zanositev, Neplodnost, Zarodki, družinsko pravo, umetna oploditev, sodna praksa, Slovenija
Published: 27.05.2019; Views: 2212; Downloads: 111
Fulltext (593,82 KB) |
190. |
