221. Upravljanje z medkulturnimi razlikami pri poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji v slovenskih podjetjihNina Lukman, 2012 Opis: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor
jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja
teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire
medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu,
Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske
nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki
temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske
poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri
odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ
nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na
omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo
različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje.
Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko
kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 947; Prenosov: 100 Celotno besedilo (1,07 MB) |
222. Migracije Hrvatov v Slovenijo po 2. svetovni vojniNinoslav Goleš, 2014 Opis: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča
migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače.
Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih
in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času
izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo
ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni
vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri
pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del
ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes
govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen
migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan
»gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo
migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve.
Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v
Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 916; Prenosov: 80 Celotno besedilo (867,05 KB) |
223. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikovTanja Krajišnik, 2018 Opis: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 790; Prenosov: 94 Celotno besedilo (1,19 MB) |
224. Moralno podjetjeBogdan Jugovič, 2013 Opis: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali
definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje
moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo.
Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem
družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje
njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno
presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za
vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča
omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje.
Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska
stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih
slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost
poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj
uspešnih podjetij.
Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da
gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne
razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost
trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija.
Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni
obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in
izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi
tezi, da se etično v poslu splača. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 49 Celotno besedilo (7,16 MB) |
225. Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvojaFranci Žohar, 2016 Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci
lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska
listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija,
predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave.
Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi
finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to
posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske
občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni
vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali
manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede
na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko
zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in
sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko
avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno
preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo
ustanovitev pokrajin.
V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna
organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko
povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali
smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru
medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in
izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi
potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične
analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih
izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju
izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega
povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih
nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza,
pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega
izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za
ustanovitev pokrajin.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 74 Celotno besedilo (6,57 MB) |
226. Razvojne prioritete države v proračunski perspektiviLina Lazar, 2013 Opis: V diplomskem delu je predstavljena proračunska poraba ministrstev po ključnih resorjih.
Proračun je temeljni finančni račun države, ki odraža prioritete države na gospodarskem,
socialnem in razvojnem področju. Državni proračun je pomemben instrument pri izvajanju
večletne makroekonomske politike, s katero želi država zagotavljati stabilne javne finance in
pospeševati gospodarski razvoj ter dosegati zastavljene družbene in gospodarske cilje.
Diplomska naloga se dotika splošnih pojmov proračuna, kar zadeva javne finance, sestavo
proračuna, potek proračunskega procesa, klasifikacije proračuna ter njegova načela. Drugi del
je namenjen predstavitvi, analizi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave, ki prikazuje
odhodke države po ključnih resorjih v obdobju 2000–2012. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: javne finance, proračun, država, ministrstvo, resor, razvoj, Slovenija Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 900; Prenosov: 81 Celotno besedilo (1,03 MB) |
227. Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državoMarko Rihtaršič, 2012 Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem,
tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve
zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za
vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še
vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec
Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih
razlogov.
Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja
diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih
in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos
pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do
priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne
raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične
rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v
odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te
rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v
Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše
Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in
Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne
spremeni.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1094; Prenosov: 88 Celotno besedilo (1,05 MB) |
228. Odnos slovenske družbe do homoseksualnostiNeža Juršič, 2015 Opis: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih
prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli
teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno
raziskovanje.
Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti.
Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni
sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih
željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med
osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da
homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni
enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do
homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja,
za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in
povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta
tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 873; Prenosov: 133 Celotno besedilo (703,06 KB) |
229. Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje JugoslavijeSandina Salihović, 2012 Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed
glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji
ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov
odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije.
V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav
Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema
seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do
Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na
kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo
razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe
anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize
oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih
intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije.
Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na
odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na
odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost
posameznika. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 922; Prenosov: 95 Celotno besedilo (1,07 MB) |
230. Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v SlovenijiSilvija Fortuna, 2020 Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V
teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in
sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior«
generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge
smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo
zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku.
Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki …
Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri
seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako
smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna
tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene
tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona
pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času
epidemije Covid 19).
V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s
pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so
bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih
in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev
smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih
pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu
smo še podali predlog rešitev.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1033; Prenosov: 73 Celotno besedilo (2,27 MB) |