61. |
62. |
63. Vpliv stresa in izgorelosti zaposlenih na organizacijeKarmen Koncilja, 2021 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stres, izgorelost, absentizem, organizacije, epidemije, pandemije, produktivnost, stroški, prezentizem, diplomske naloge Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 1013; Prenosov: 172 Celotno besedilo (1,41 MB) |
64. Preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja v primeru kronične bolezniRok Hribar, 2021 Opis: Pojavnost kroničnih bolezni in rakavih obolenj se močno dviguje. Posameznik je namreč danes izpostavljen vedno večji količini stresa. Vendar pa se le redki zavedajo vpliva negativnih avtomatskih misli na vedenja in čustvovanja. ki posledično ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje.
Magistrska naloga raziskuje, kakšni so preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja (v nadaljevanju KVS) ob nastopu kronične bolezni. V teoretičnem delu opisujemo psihološke mehanizme nastanka bolezni, teorijo KVS in terapijo ter izhodišča svetovanja ob nastopu bolezni. V empiričnem delu pa z analizo sekundarnih podatkov raziskujemo KVS pri soočanju z diagnozo, ki ogroža življenje bolnika (rak, kronična bolezen) – kakšen vpliv ima na pojavnost bolezni stres kot posledica neprilagojene kognitivne strukture, ali je lahko svetovanje dobra komplementarna oblika zdravljenja ter kako lahko izboljša kakovost življenja bolnika, ki se spopada z motnjami razpoloženja in utrujenostjo.
Analiza rezultatov potrjuje domnevo, da neprilagojena kognitivna struktura lahko povzroči nastanek bolezni ali pa jo celo pospeši. Prav tako se je izkazalo, da ima KVS komplementarno vlogo pri zdravljenju kroničnih bolezni, vendar z določenimi omejitvami (učinkoviteje ob pričetku terapije nekaj mesecev po nastopu bolezni kot neposredno ob diagnozi, pomembnost trajanja). Kot zadnje pa smo potrdili, da je področje utrujenosti in razpoloženjskih težav tisto, kjer lahko KVS najbolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Izkazalo se je, da psihoedukacija in učenje tehnik za prepoznavanje misli ter prepričanj pripomorejo k boljšemu spopadanju obolelega s stresom in depresijo, kar zmanjša vnetni odziv telesa ter pozitivno vpliva na razpoloženje in zmanjša utrujenost. Tako se bolniki lahko boljše soočajo z bremenom kronične bolezni po diagnozi. Zaključujemo, da ima KVS preventivne in kurativne učinke v primeru kronične bolezni.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: kognitivno-vedenjsko svetovanje, preventiva, kurativa, stres, čustva, kronične bolezni, magistrske naloge Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 121 Celotno besedilo (1,67 MB) |
65. Premagovanje stresa pri deluElma Okanović, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo preučevali, zakaj nastane stres na delovnem mestu, kakšne so
njegove posledice in kako ga premagati. Ljudje se vsakodnevno srečujejo s težavami, ki lahko
pripeljejo do stresa; ta pa do hudih posledic. Stres je vedno prisoten in ne obstaja oseba, ki ga
ni občutila ali se z njim soočila. Občasno vpliva na kakovost dela, na delovne rezultate ali pa
na posameznika, njegovo zdravje in počutje. Kljub temu da se mu velikokrat ni možno
izogniti, smo izbrali to temo, da predstavimo, kaj vpliva na pojav stresa na delovnem mestu in
kako ga z vidika posameznika ali organizacije premagati ter imeti v samem procesu
premagovanja čim manj posledic. Med raziskovalnimi metodami smo izbrali kvalitativno
raziskavo, osebni intervju. Opravili smo ga s šestimi osebami, ki so zaposlene v različnih
organizacijah in opravljajo različna dela. Za ta način raziskovanja smo se odločili, ker smo
želeli dobiti čim več različnih informacij o tem, kako narava dela, pozicija v organizaciji,
delovni pogoji in delovno okolje vplivajo na to, kako pogosto bo posameznik pod stresom.
Rezultati raziskave so pokazali, da stres doživljajo vsi, nekateri sicer v večji meri kot drugi;
odvisno je od tega, s kakšnim delom se zaposleni ukvarja, v kakšnih delovnih pogojih dela in
koliko odgovornosti ima. Raziskava je pokazala, da se organizacije še vedno soočajo s
pomanjkanjem delovne sile, težavami z urnikom in komunikacijo. Mnenja zaposlenih smo
predstavili v drugem delu naloge, zato da smo dobili celotno sliko.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stres, organizacija, premagovanje stresa, posledice stresa, diplomske naloge Objavljeno: 16.05.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 75 Celotno besedilo (1,35 MB) |
66. Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelkuKatarina Kolenc Klen, 2022 Opis: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom.
Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 1020; Prenosov: 133 Celotno besedilo (311,18 KB) |
67. Stres delovnih dnevnih migrantovKatja Bezjak, 2021 Opis: Vedno hitrejši življenjski ritem prinaša s seboj posledice in le malokdo uspe ohraniti notranje ravnovesje. Tako delovni dnevni migranti kot ostali zaposleni se običajno tega zavedajo, ne zavedajo se pa posledic, katere prinaša takšen način življenja. Svet se hitro razvija in povzroča spremembe, katerim velikokrat ne uspemo slediti, kar privede do stresa. Želja po uspešni karieri povzroča veliko negativnih posledic, potrebno jih je pravočasno prepoznati in jih sproti odpravljati ali preprečevati. Stres poskušamo odpraviti in se mu izogniti na tak in drugačen način, a včasih neuspešno. Stres je tako postal del našega vsakdanjega življenja. Namen magistrskega dela je na podlagi domačih in tujih virov, literature in ter izvedene empirične raziskave opredeliti stres, njegove dejavniki in ukrepe v boju proti stresu delovnih dnevnih migrantov. Cilji magistrskega dela so opredeliti osnovne pojme o stresu in opredeliti vrste stresa, kateremu so izpostavljeni delavci na delovnem mestu in ob prihodu na delo, opisati posledice stresa ter opisati metode in tehnike za premagovanje stresa. V magistrskem delu predstavljamo stres, kateremu so podvrženi delavci migranti, pri čemer smo največ poudarka dali na stres dnevnih delovnih migrantov. Tema je aktualna, saj je zaradi gospodarskega stanja v državi vsak dan na tisoče delavcev iz Slovenije prisiljenih dnevno potovati na delo v tujino. Največ med njimi jih potuje na delo v Avstrijo, številni pa tudi v Italijo. Že v domačih podjetjih je pojav stresa na delovnem mestu vse pogostejši in je stresnih dejavnikov v domačem okolju precej. Delavci migranti pa so podvrženi nekaterim dodatnim stresorjem kot zaposleni, ki delajo v domačih podjetjih. Med njimi moramo vsekakor omeniti dostop do delovnega mesta, v okviru tega pa vsakodnevne naporne vožnje, večinoma z osebnim avtomobilom. Te vožnje so postale še dodatna težava v času, ko se spopadamo s koronavirusom, zaradi katerega je pogosto otežen prestop državnih mej. Posledično smo v zadnjem delu magistrskega dela podali nekaj predlogov, ki bi lahko služili kot ukrep za zmanjšanje stresa Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stres, delovni stres, zmanjšanje stresa, delovni migranti, dnevni delovni migranti, stres delovnih migrantov Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 67 Celotno besedilo (2,68 MB) |
68. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022 Opis: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor Objavljeno: 29.10.2022; Ogledov: 626; Prenosov: 72 Celotno besedilo (1,24 MB) |
69. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upraviAna Jurjevčič, 2022 Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 656; Prenosov: 60 Celotno besedilo (2,20 MB) |
70. |