1. Inšpekcijski nadzor po Zakonu o zdravstveni dejavnostiAna Bajc, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: Magistrsko delo raziskuje pravno ureditev in delovanje (upravnega)
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992)
ter vlogo te vrste nadzora v celotnem sistemu nadzora nad zdravstveno dejavnostjo v
Sloveniji.
Metode: Po proučitvi organiziranosti in pooblastil inšpekcijskih organov, ki nadzorujejo
izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992), empirična raziskava analizira programske
dokumente in poročila o delu inšpekcijskih organov v letih 2021–2023 ter sodne odločbe v
zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti od njegove
uveljavitve v letu 1992.
Rezultati: Čeprav so bile določbe o inšpekcijskem nadzoru dodane v Zakon o zdravstveni
dejavnosti (1992) šele z enajsto novelo zakona leta 2017, se je inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem tega zakona izvajal že prej na podlagi drugih predpisov, na primer o zdravstveni
inšpekciji (iz let 1973 in 1999) in o prepovedi dela na črno (iz let 2000 in 2014).
Razprava: Pomen inšpekcijskega nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (1992) se je
zmanjšal na tistih področjih, ki so bila naknadno podrobneje urejena v posebnih zdravstvenih
ali drugih predpisih (na primer zdravniška služba, splošno varstvo osebnih podatkov, javna
raba slovenščine). Ključnega pomena pa ostaja inšpekcijski nadzor nad dovoljenji za
opravljanje zdravstvene dejavnosti in licencami zdravstvenih delavcev, kar bistveno prispeva
k zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Keywords: inšpekcijski nadzor, Zakon o zdravstveni dejavnosti, kakovost v zdravstvu, Slovenija, vrste nadzora v zdravstvu.
Published in ReVIS: 13.06.2025; Views: 159; Downloads: 4
 Full text (1,82 MB) |
2. Računovodske informacije pod drobnogledom - uporaba Benfordovega zakona za odkrivanje prevar v računovodskih izkazihUrška Ambrožič, 2025, master's thesis Abstract: Za vse odločitve v podjetju je treba ne glede na to, ali zadevajo notranje ali zunanje uporabnike, pripraviti najrazličnejše informacije, ki pa jih lahko pripravi le računovodstvo podjetja. Računovodstvo mora zagotoviti celovito informiranje o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij nekega poslovnega sistema, saj je pomemben del informacijske dejavnosti, vendar pa je oblikovanje in posredovanje računovodskih informacij možno le, če se zagotovi zbiranje in posredovanje bistvenih podatkov za njihovo oblikovanje.
Računovodski izkazi so tako temeljno dokazilo o premoženjsko-finančnem poslovanju ter o poslovni uspešnosti podjetja. Z analiziranjem bilančnih podatkov lahko odkrivamo pomanjkljivosti v učinkovitosti in uspešnosti poslovanja ter v stanjih in spremembah sredstev in virov, s čimer se tudi povečajo možnosti za boljše sprejemanje poslovnih odločitev, posledično pa so tudi podjetja uspešnejša in bolj zdrava. Kljub temu pa predvsem zaradi ustvarjanja lažnega videza finančnega zdravja podjetja prihaja do namerne manipulacije z računovodskimi izkazi, kar pa v nadaljevanju vodi do računovodskih prevar. Računovodske prevare predstavljajo sicer le 10 % odkritih primerov poslovnih prevar, vendar so najdražja vrsta kaznivega dejanja. Prav zaradi tega je preiskovanje gospodarske kriminalitete že vrsto let prednostna naloga tudi slovenske policije. Pri analiziranju nenavadnih podatkov revizorji po vsem svetu vsakodnevno uporabljajo tudi Benfordov zakon, ki je uporaben predvsem za zaznavanje prevar in prirejanja podatkov, kar na primeru podjetij prikažemo tudi v magistrskem delu.
Keywords: računovodstvo, poslovne prevare, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, Benfordov zakon.
Published in ReVIS: 24.04.2025; Views: 255; Downloads: 22
Full text (2,26 MB) |
3. Ureditev pravnega stanja nelegalnega objekta : magistrsko deloAndraž Medvešek, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki temelji na teoretičnem raziskovanju, smo obravnavali načine ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po trenutno veljavni gradbeni zakonodaji. Namen raziskovanja področja ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov je vsebinska proučitev zakonskih določil Gradbenega zakona, s katerimi je zakonodajalec določil pogoje za ureditev pravnega stanja nedovoljenih objektov, s težiščem poglobljenega raziskovanja na postopkih legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Poglavitni cilj raziskovanja magistrskega dela je podaja obsežnejše razlage vsebinske ureditve zakonskih določb postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki bodo v pomoč širšemu krogu uporabnikov. Pomemben cilj raziskovanja je tudi analiza zakonske določbe, ki ureja postopek legalizacije nelegalnega objekta, s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja z vidika skladnosti določbe z Ustavo Republike Slovenije. Predstavili smo vrste nedovoljenih objektov in umestili nelegalne objekte v širši pojem nedovoljenih objektov ter opredelili tipe nelegalnih objektov, katerih ureditev pravnega stanja je lahko predmet obravnavanih postopkov. V nadaljevanju smo predstavili vse postopke ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po veljavni gradbeni zakonodaji ter predstavili načine in primere uporabe le teh v praksi. V osrednjem delu raziskovanja smo podrobneje obravnavali določbe postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Na osnovi predhodno zbrane strokovne literature, sodne prakse in pojasnil ter usmeritev resornih ministrstev smo za posamezne zakonske določbe podali pojasnila. Postopek legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja pa smo analizirali z vidika ustavnosti in zakonitosti določbe. V zaključnem delu smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja magistrskega dela in izpostavili učinkovit inšpekcijski nadzor nad gradnjo kot nujen ukrep preprečevanja nadaljnjih nelegalnih gradenj.
Keywords: nedovoljena gradnja, nelegalna gradnja, Gradbeni zakon, legalizacija, odločba o legalizaciji, dovoljenje za objekt daljšega obstoja
Published in ReVIS: 15.04.2025; Views: 356; Downloads: 16
Full text (1,81 MB) |
4. |
5. Vpliv Zakona za urejanje položaja študentov na pravico do državne štipendije : magistrsko deloNaila Sinanović, 2024, master's thesis Abstract: V tem magistrskem delu je obravnavan vpliv Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), sprejetega maja 2022, na pravico do državne štipendije v Sloveniji. Osredotočili smo se na analizo sprememb, ki jih je zakon uvedel, in njihov vpliv na dohodkovni položaj štipendistov. Uvodoma se postavlja v širši kontekst vloga Slovenije kot socialne države, ki zagotavlja socialno varnost preko mreže socialnovarstvenih zavodov, med katerimi imajo centri za socialno delo (CSD) ključno vlogo pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Pred sprejetjem ZUPŠ-1 so bili štipendisti, ki so opravljali študentsko delo, pogosto prikrajšani za državno štipendijo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa. ZUPŠ-1 je to spremenil z izvzetjem dohodkov iz študentskega dela do višine 100 % bruto minimalne plače in uvedbo dveh dodatnih dohodkovnih razredov. Raziskovalni del se osredotoča na praktično preverjanje, kako so te spremembe vplivale na štipendiste. Z uporabo metode analize, primerjave in pregleda razpoložljivih podatkov ocenjujemo vpliv ZUPŠ-1 na dohodkovni položaj štipendistov. Delo se zaključuje z ugotovitvijo, da je ZUPŠ-1 korak v pravo smer pri izboljšanju štipendijske politike v Sloveniji, vendar obstaja prostor za nadaljnje izboljšave, zlasti v smislu usklajevanja različnih vrst štipendij in zagotavljanja pravočasnega odločanja o vlogah.
Keywords: Zakon za urejanje položaja študentov, državna štipendija, socialna varnost študentov, upravni postopek, dohodkovni razredi, pravice iz javnih sredstev
Published in ReVIS: 21.10.2024; Views: 549; Downloads: 24
Full text (2,25 MB) |
6. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJALara Humerca, 2024, not set Abstract: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Keywords: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Published in ReVIS: 11.06.2024; Views: 1094; Downloads: 17
Full text (916,70 KB) |
7. Izboljšanje zaščite žvižgačev z Zakonom o zaščiti prijaviteljev : magistrsko deloEdwina Muratović, 2024, master's thesis Abstract: Razprava o žvižgaštvu je vse bolj pereča ne le v neskončnem boju proti korupciji, pač pa tudi na področju akterjev, ki se običajno v prvi vrsti ne ukvarjajo z zagotavljanjem zaščite potencialnim žvižgačem. Aktualnost samega področja predstavlja zavedanje, da je korupcija rak demokratične in ustavnopravne države. V Sloveniji so bili posamezniki, ki prijavijo nezakonita ravnanja, posebej zaščiteni le s posamičnimi predpisi, saj je bila zakonodaja razdrobljena. Z novo sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) se v Republiki Sloveniji celostno uredi področje žvižgaštva in prenesejo določbe Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU v slovenski pravni red. Sistematična urejenost materije s specialnim zakonom, kot je ZZPri, nedvomno nudi zavedanje o obstoju zaščite in notranjo homogenost ureditve. V magistrskem delu bomo obravnavali trenutno stanje položaja zaščite žvižgačev v družbi in ga primerjali s preteklo zakonodajno ureditvijo. Delo analizira sodne primere na temo zaščite žvižgačev s pomočjo nacionalne in tuje sodne prakse. Z namenom zagotovitve uporabnosti magistrskega dela v praksi je nazadnje s pomočjo preučitve strokovne literature, določb ZZPri in primerov najboljših praks pripravljen osnutek notranjega akta za zavezance v zasebnem sektorju. Magistrsko delo izpostavlja primere dobrih praks držav članic EU, ki so do sedaj implementirale določbe Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Posebnost magistrskega dela je uporaba vseh ugotovitev in raziskovanj na primeru študije primera v določeni organizaciji, česar rezultat je oblikovanje predlogov, ki bodo referenčna točka pri morebitni vpeljavi izboljšav v konkretni organizaciji. S pomočjo raziskovanja bomo razjasnili meglo nad vprašanjem, ali zaščita žvižgačev, čeprav je večina držav sprejela zakonodajo s področja zaščite žvižgačev, ostaja ponekod odprto vprašanje, in urejena le na papirju, kot se glasi slovenski frazem »papir vse prenese«.
Keywords: žvižgaštvo, žvižgač, Zakon o zaščiti prijaviteljev, korupcija, prepoved povračilnih ukrepov, zaupnik, notranja prijava, zunanja prijava, javno razkritje
Published in ReVIS: 19.02.2024; Views: 1332; Downloads: 48
Full text (1,20 MB) |
8. Pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo na podlagi 12. člena ZDRS : magistrsko deloErika Fabjan, 2023, master's thesis Abstract: Vprašanje pridobivanja državljanstva je prepuščeno avtonomnemu urejanju držav, te so pri urejanju tega področja omejene le z mednarodnopravnimi običaji in načeli. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je temeljni pravni vir, ki ureja načine pridobitve slovenskega državljanstva. Ta v 10. in 12. členu določa pridobitev slovenskega državljanstva z redno naturalizacijo oziroma z naturalizacijo z olajšavami. V skladu z določbami 12. člena ZDRS so do pridobitve slovenskega državljanstva z naturalizacijo z olajšavami upravičeni le slovenski izseljenci in njihovi potomci, nekdanji državljani Slovenije, zakonci slovenskih državljanov, polnoletni tuji državljani, ki so se rodili v Sloveniji in že od rojstva dalje živijo v Sloveniji, begunci, apatridi in tujci z najmanj visokošolsko izobrazbo v Sloveniji. Te skupine prosilcev imajo pravico, da so ugodneje obravnavane, kot to določa 12. člen ZDRS, ker imajo s Slovenijo »pristno in učinkovito vez« in zatorej je takšna obravnava le določenih skupin prosilcev legitimna. V 12. členu pa ZDRS ne sledi popolnoma določbam EKD, saj slednja določa takšno ugodnejšo obravnavo tudi za otroke slovenskih staršev, ki so bili rojeni v tujini, otroke, ki so posvojeni s strani slovenskih staršev, in za osebe, ki imajo zakonito običajno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju pred njihovim 18. letom. Poleg tega ZDRS v 3. odstavku 12. člena omenja le osebe, ki so poročene s slovenskim državljanom, in s takšnim urejanjem krši 14. člen EKČP, saj onemogoča pridobitev slovenskega državljanstva po 12. členu zunajzakonskim partnerjem. Olajšave pri pridobitvi slovenskega državljanstva se nanašajo predvsem na skrajšano dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji, na spregled pogoja o odpustu iz dosedanjega državljanstva in spregled pogoja o predložitvi dokazila o znanju slovenskega jezika. Pri tem iz sodne prakse in podatkov, pridobljenih z Ministrstva za notranje zadeve, izhaja, da je največ prosilcev po 12. členu zavrnjenih zaradi neizpolnitve zahtevanega pogoja dejanskega neprekinjenega prebivanja in zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje.
Keywords: državljanstvo, naturalizacija z olajšavami, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Evropska konvencija o državljanstvu, diskriminacija, pogoji
Published in ReVIS: 28.11.2023; Views: 1577; Downloads: 43
Full text (790,64 KB) |
9. |
10. Postopek s pogajanji brez predhodne objave po 46. členu Zakona o javnem naročanju : magistrsko deloLara Kraljevič, 2023, master's thesis Abstract: Osrednja tema magistrskega dela je postopek s pogajanji brez predhodne objave, opredeljen v 46. členu ZJN-3. V povezavi s tem je preverjena resničnost treh hipotez, in sicer: (1) da postopek s pogajanji brez predhodne objave, v primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, v manjši meri spoštuje temeljna načela ZJN-3, (2) da razlogi, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, se ne razlagajo dovolj restriktivno, čeprav praksa Sodišča Evropske Unije to zahteva in (3) da je primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v manjši meri zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Pri preverjanju prve hipoteze sta uporabljeni primerjalna in induktivno-deduktivna metoda, ki je bila osrednja metoda tudi pri preverjanju resničnosti druge hipoteze. Tretja hipoteza je preverjena na podlagi komparativne in deskriptivne metode. Vse tri vnaprej predvidene hipoteze so bile v magistrskem delu potrjene, pri čemer je v povezavi s prvo hipotezo poudarjeno, da postopek s pogajanji brez predhodne objave v manjši meri spoštuje predvsem temeljno načelo transparentnosti in z njim pogosto povezano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ugotovitve in rezultati magistrskega dela se kažejo v natančni analizi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kar je uporabno tako za ponudnike, kot tudi naročnike, saj se zdi, da so pri obravnavanem postopku številne nejasnosti, zaradi katerih prihaja do kršitev temeljnih načel javnega naročanja. Z natančnim poznavanjem postopka, kot tudi uveljavljanja pravnega varstva zoper ta postopek, pa je mogoče stremeti k manj kršitvam in bolj premišljeni uporabi tega postopka, ki naj bi bila zgolj skrajna in izjemna možnost naročnikov.
Keywords: Postopek s pogajanji brez predhodne objave, javno naročanje, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), nabava zaščitne in medicinske opreme
Published in ReVIS: 08.06.2023; Views: 1424; Downloads: 94
Full text (949,39 KB) |
