Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 81
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Implementacija glasbenih kvot v slovenske radijske programe
Tomaž Čop, 2016

Abstract: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Found in: ključnih besedah
Keywords: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 3454; Downloads: 155
.pdf Fulltext (2,27 MB)

2.
Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine
Saša Golob Hodnik, 2016

Abstract: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 2807; Downloads: 136
.pdf Fulltext (863,62 KB)

3.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013
Sandra Murgić, 2016

Abstract: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2331; Downloads: 119
.pdf Fulltext (721,47 KB)

4.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji
Stanislav Sobočan, 2016

Abstract: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Found in: ključnih besedah
Keywords: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2817; Downloads: 127
.pdf Fulltext (1,62 MB)

5.
6.
Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Jožefa Fridl, 2015

Abstract: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 31.08.2017; Views: 2684; Downloads: 136
.pdf Fulltext (3,76 MB)

7.
Pooblastila občinskega redarja v teoriji in praksi
Igor Rep, 2014

Found in: ključnih besedah
Keywords: občinski redar, Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o javnem redu in miru
Published: 31.08.2017; Views: 2402; Downloads: 140
.pdf Fulltext (1,13 MB)

8.
9.
Javni zavodi na občinskem nivoju
Tomaž Vilfan, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: javna uprava, Zakon o zavodih, ustanovitelj
Published: 19.09.2017; Views: 1872; Downloads: 95
.pdf Fulltext (1,08 MB)

10.
Search done in 0 sec.
Back to top