1. |
2. |
3. Delo fizioterapevta z duševno motenimiRenata Murn, 2021 Abstract: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje,
razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s
pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in
vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti
duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo
duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja
teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda
intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri
zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike
komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo
rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in
psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki
na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v
rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno
motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot
fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno
motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev
ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo
uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Found in: ključnih besedah
Keywords: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega
razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Published: 19.11.2021; Views: 799; Downloads: 110
 Fulltext (526,68 KB) |
4. Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostareleDževada Džebić, 2021 Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni
delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v
delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati
z bolniki in njihovimi svojci.
Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt,
paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske
naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer
polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo
ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec
je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo
pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih.
Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti,
delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre
zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre
podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 380; Downloads: 31
Fulltext (806,19 KB) |
5. |
