Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 94
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Slepa oseba v kazenskem postopku : diplomsko delo
Sanda Aćimović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Hišna preiskava predstavlja poseg v ustavno pravico nedotakljivosti stanovanja. Odvzem prostosti je največji poseg države v pravice posameznika. Pripor iz ponovitvene nevarnosti mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je treba odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Največji problem je prav prezasedenost Zavodov za prestajanje kazni zapora. Prezasedenost Zavodov vodi v poslabšanje bivalnih razmer za pripornike in zapornike. Če država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Keywords: slepe osebe, hišna preiskava, pripor, invalidni zaporniki, načelo sorazmernosti, človekove pravice in temeljne svoboščine, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 11.06.2019; Views: 2625; Downloads: 138
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
Ekskluzija v kazenskem postopku : magistrsko delo
Polona Tomažič, 2016, master's thesis

Abstract: Človekove pravice in temeljne svoboščine predstavljajo temelj vsake moderne demokratične pravne države. Spoštovati jih je potrebno tudi v kazenskem postopku. Da bi varovali pravice posameznika pred nezakonitimi posegi države v kazenskem postopku na učinkovit način, poznamo institut izločitve nedovoljenih dokazov. Kot nedovoljene dokaze opredeljujemo dokaze, ki jih je država pridobila s posegom v pravice posameznika, ki jih je pri tem kršila na način, ki ni predviden z zakonom, ustavo ali drugim mednarodnim aktom. Institut izločitve dokazov ali ekskluzija izvira iz anglosaškega, akuzatornega sistema kazenskega postopka, iz Združenih držav Amerike. Tamkajšnje Vrhovno sodišče je z bogato sodno prakso dobro razvilo institut ekskluzije ter izjeme od le-te. Sistem izločitev nedopustnih dokazov iz kazenskega postopka smo prevzeli tudi v Sloveniji. To velja tako za postopke, ki nimajo posebnih tujih elementov, kot za te, ki ga imajo. Včasih se pokaže potreba po tem, da se v postopku, ki poteka v Republiki Sloveniji, uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni v tujini. Ker slovenska zakonodaj izrecnih pravil za tovrstne dokaze nima, obstaja vprašanje obravnave in dopustnosti takih dokazov v slovenskem kazenskem postopku. Za primere z mednarodnim elementom je na ravni Evropske Unije več uredb in direktiv, ki bolj ali manj dobro urejajo področji kot sta pridobivanje dokazov in varovanje pravic posameznika v postopku. Največja ovira pri učinkoviti uporabi teh aktov tudi v praksi je predvsem razlika v standardih varovanja človekovih pravic in kavtelami med različnimi državami članicami. Ko govorimo o varstvu človekovih pravic, ne moremo mimo Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta s svojo sodno prakso skrbi, da so na podlagi Evropske konvencije človekovih pravic te v postopkih spoštovane. Konvencija pa je tudi minimum za interpretacijo Listine EU o temeljnih pravicah.
Keywords: človekove pravice, kazenski postopek, ekskluzija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 04.02.2019; Views: 3161; Downloads: 166
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Nujnost privilegijev in imunitet diplomatskih predstavništev in predstavnikov : diplomsko delo
Lina Janjić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je ugotoviti nujnost in potrebnost diplomatskih privilegijev in imunitet ter poskušati odgovoriti na vprašanje, ali bi slednje lahko skrčili, omejili ali celo ukinili. V prvem delu diplomske naloge najprej spoznamo pojem diplomacije in njen razvoj. Ugotovimo, da so se diplomatski privilegiji in imunitete pojavili že zelo zgodaj s pojavom prvih civilizacij, se razvijali skozi zgodovino in končno si ogledamo še sodobno kodifikacijo s poudarkom na Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih. Na primerih spoznavamo zlorabo in nespoštovanje diplomatskih privilegijev in imunitet in se sprašujemo, kako zlorabe omejiti. Na podlagi teoretičnih del in praktičnih primerov sklenem, da je kljub občasnim zlorabam institut diplomatskih privilegijev in imunitet nepogrešljiv za nemoteno in objektivno delo diplomatov. Menim, da bi s poseganjem vanje hudo prizadeli delovanje diplomacije.
Keywords: diplomacija, diplomatski privilegij, diplomatska imuniteta, zloraba imunitete, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 04.02.2019; Views: 2163; Downloads: 141
.pdf Full text (1,04 MB)

4.
5.
Primerjalnopravna analiza družinskih prejemkov : magistrsko delo
Marica Radotič, 2016, master's thesis

Abstract: Socialna varnost je pojem, ki se nanaša na pravo, politiko in družbo. Sistem socialne varnosti sledi spoštovanju načela socialne države. Socialna država, socialna varnost, družba, družina in družinska politika so pojmi, ki posedujejo globalno razsežnost. Družina je ena temeljnih vrednot družbe in prava. Z zagotavljanjem socialne varnosti mora vsaka država zaščititi določene skupine pravnih subjektov in med njimi družino. Sistem politike družinskih prejemkov ni uzakonjen samo na nacionalnih ravneh, ampak tudi na ravni EU in na svetovni ravni. Obstoj različnih sistemov nam omogoča medsebojno primerjavo posameznih pravnih institutov. Družinske prejemke je kot pravne institute mogoče primerjati in iskati podobnosti in razlike med več različnimi pravnimi sistemi. Pri analizi je vselej potrebno upoštevati mnenja pravnih subjektov, na katere se pravice do družinskih prejemkov nanašajo in mnenja uradnih oseb, ki so pristojne za uresničevanje zakonodaje z obravnavanega področja. Primerjalnopravno je smiselno opraviti analizo družinskih prejemkov na nacionalni in evropski ravni, saj je tovrstna raziskava uporabna zlasti za študije v državah, članicah EU. Z rezultati analize so postavljene prihodnje smernice pravnim teoretikom in praktikom. Ključne besede: Družinski prejemki, socialna varnost, socialna država, pravo, primerjava, analiza, država, Evropska unija, družina.
Keywords: družina, družinski prejemki, socialno varstvo, družinsko pravo, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 04.09.2018; Views: 2859; Downloads: 176
.pdf Full text (624,68 KB)

6.
Begunci in prošnje za azil v Evropski uniji : diplomska naloga
Petra Tomić, 2016, undergraduate thesis

Keywords: begunci, migracije, prisilne migracije, prošnje za azil, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 22.08.2018; Views: 2594; Downloads: 171
.pdf Full text (839,63 KB)

7.
Problem samoodločbe Katalonije : diplomsko delo
Maja Žejn, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Načelo mednarodnega prava o pravici do samoodločbe se je skozi zgodovino spreminjalo, vendar se njegov razvoj niti v današnjem času ni zaustavil in še vedno poteka. Nekateri avtorji pravico do samoodločbe opredeljujejo kot pravico, ki je obstajala v času kolonialnih narodov, spet drugi kot pravico, ki obstaja tudi izven procesa dekolonizacije. V pričujočem diplomskem delu se poleg splošne opredelitve pravice do samoodločbe posvetimo tudi pravici do samoodločbe na primeru Katalonije. Katalonija je ena izmed sedemnajstih avtonomnih skupnosti Španije, ki si želi osamosvojitve od Španije. Španija kot unitarna država ne priznava obstoja Kataloncev kot naroda in njihove pravice do samoodločbe. Državi sta zato v zadnjem času v velikem navzkrižju. Razplet katalonskega vprašanja pa ni zanimiv le z vidika konflikta med Španijo in Katalonijo, temveč tudi za Evropsko unijo in nenazadnje za celotno mednarodno skupnost. Z vidika Evropske unije je zanimivo predvsem vprašanje, kaj bo s Katalonijo, če postane samostojna država. Ali jo bo Evropska unija takoj priznala kot državo članico ali bo morala zaprositi za članstvo? Glede mednarodne skupnosti pa se lahko zgodi, da bo prav Katalonija postala precedenčni primer osamosvojitve, po katerem se bodo zgledovali tudi drugi narodi, ki si želijo samostojnosti. Dejstvo pa je, da različna mnenja, dojemanja in tolmačenja pravice do samoodločbe negativno vplivajo na svetovni mir in varnost.
Keywords: samoodločba narodov, osamosvojitev, Katalonija, Španija, narod, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2846; Downloads: 206
.pdf Full text (1,11 MB)

8.
Nekateri primerjalnopravni vidiki obdavčitve kapitalskih dobičkov : magistrsko delo
Kristina Žnidaršič, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen razvoj in stanje slovenskega trga kapitala od osamosvojitve do danes - trga, ki je slabo razvit ter v velikem razvojnem zaostanku. Predstavljen je pomen davka od dohodkov pravnih oseb v strukturi javnofinančnih prihodkov, ki so bistveni za normalno delovanje države. Analizirani so učinki znižanja stopenj davkov od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji in primerjava z EU ter pomen teh davkov v BDP. Predstavljena je problematika obdavčevanja kapitalskih dobičkov v svetu, ko davčni zavezanci poskušajo optimizirati svoje poslovanje in razvijajo globalne strategije optimiziranja tudi za področje plačevanja davkov. Praznine v davčnih zakonodajah držav multinacionalnim korporacijam omogočajo davčno preigravanje, ki ima izrazito negativne posledice, zato so podrobneje analizirani načini izogibanja plačila davkov. Predstavljena je primerjava obdavčitve kapitalskih dobičkov med ZDA in drugimi državami ter problematika obdavčevanja kapitalskih dobičkov v ZDA, na praktičnih primerih pa še primeri izogibanja davkov ameriških multinacionalk in njihova ekonomska ter politična moč. Analizirano je stanje neposrednih tujih investicij v Sloveniji in razlogi za obstoječe stanje. Za obdobje 2011-2015 je izdelan pregled obračunanega davka od dohodkov iz dejavnosti tujih multinacionalk v Sloveniji po merilu največjih zaposlovalcev. Podrobno sta predstavljena najnovejša predloga za harmonizacijo davkov v EU, to sta predloga CCTB in CCCTB-direktive, in sicer prednosti ter slabosti obeh predlogov in njun vpliv na konkurenčnost EU.
Keywords: davek od dohodka, pravne osebe, korporacije, davčne utaje, globalizacija, magistrske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2678; Downloads: 158
.pdf Full text (2,36 MB)

9.
Zadeva Katanga in Chui pred mednarodnim kazenskim sodiščem : diplomska naloga
Tina Zorko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno 17. julija 1998, pravna podlaga za njegovo ustanovitev je Rimski statut. Pristojno je za najhujša vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, ki prizadenejo mednarodno skupnost. Germain Katanga, nekdanji poveljnik nacionalnih integracijskih sil in uporniških sil FRPI (fran. Force de Résistance Patriotique en Ituri), je bil spoznan za krivega v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem glede hudodelstev, ki so se zgodila februarja 2003 v vasi Bogoro v provinci Ituri v Demokratični republiki Kongo, za vojna hudodelstva umora ter za hudodelstva zoper človeštvo, naklepnega napada na civilno prebivalstvo, uničenje sovražnikovega premoženja in plenjenja. Obsojen je bil na 12 let zapora. Mathieuju Ngudjolo Chui, nekdanji vodja domoljubnih uporniških sil FNI (fran. Front des Nationalistes et Intégrationnistes), je poznan tudi kot prva oseba, ki je bila oproščena pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Keywords: mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, oboroženi spopadi, Demokratična republika Kongo, Germain Katanga, Mathieuju Ngudjolo Chui, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2853; Downloads: 129
.pdf Full text (335,76 KB)

10.
Varstvo indigenous peoples znotraj mednarodnopravnega varstva manjšin : diplomsko delo
Sara Vuga, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Manjšine so tiste skupine prebivalstva, ki v določeni državi predstavljajo neprivilegirano skupino, ki je številčno inferiorna, ima svoje etnične, jezikovne, kulturne ali verske posebnosti, zaradi katerih se njeni pripadniki čutijo povezane in želijo te svoje posebnosti ohranjati in razvijati. Iz teh lastnosti izhaja posebna potreba po njihovi posebni zaščiti. Dolga leta so se problemi manjšin reševali na bilateralni ravni, problemi prvobitnih ljudstev pa na temelju pogodb med posameznimi ljudstvi in vladami držav, na ozemlju katerih so se ljudstva nahajala. Manjšinsko problematiko so pogosto urejale predvsem mirovne pogodbe. Sistem po 1. svetovni vojni, ko so se v Evropi na novo zarisale državne meje, je ustvaril približno 30 milijonov pripadnikov manjšin, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašle izven ozemlja matične države. Tedaj so bile k manjšinskemu varstvu zavezane zgolj šibkejše države oziroma poraženke 1. svetovne vojne. Sistem Društva narodov se je z izbruhom druge svetovne vojne izkazal za neučinkovitega, eden izmed mnogih razlogov za to pa je bila tudi pomanjkljivost urejanja manjšinske problematike na širšem, mednarodni ravni. Druga svetovna vojna je pokazala, da države ne poskrbijo vedno najbolje za svoje državljane, še posebej za tiste, ki pripadajo določeni etnični, narodni, verski ali jezikovni manjšini. Organizacija združenih narodov se je prav tako problema lotila zadržano. Generalna skupščina je leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je vsem ljudem priznavala dostojanstvo, varstvo pred diskriminacijo in pravico do enakega uživanja človekovih pravic. Kljub vsemu pa se v samem besedilu ne omenja manjšin. Leta 1966 so bile s sprejetjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah prvič v mednarodnopravnem dokumentu omenjene manjšine. Od takrat naprej je razvoj varstva manjšin močno napredoval in na mednarodni ravni je bilo sprejetih več dokumentov, ki manjšinam zagotavljajo posebne manjšinske pravice, s katerimi je možno doseči ne le formalne, ampak tudi dejanske enakopravnosti z večinskim delom prebivalstva. Čeprav imajo prvobitna ljudstva določene karakteristike, po katerih jih lahko opredelimo kot manjšine, pa gre za posebne skupnosti, ki si zaslužijo posebno varstvo. Gre za ljudstva, ki so na določenem območju obstajala pred prihodom ostalega prebivalstva. Ljudstva so bila v obdobju priseljevanja ostalega prebivalstva močno prizadeta, če ne fizično, pa je bil zagotovo prizadet obstoj in razvoj njihove kulture, jezika in ostalih elementov identitete. Tudi v današnjem času se prvobitna ljudstva borijo za svoje mesto znotraj "civiliziranega" sveta. Dejstvo, da pripadajo najrevnejšemu delu sveta, jih sili, da opuščajo svoje posebnosti, zaradi katerih so v slabšem položaju, in prevzemajo večinske. Ljudstva živijo razpršeno po vsem svetu, skupno pa jim je to, da se srečujejo z asimilacijskimi težnjami držav, na ozemljih katerih živijo, ter se borijo za svoj obstoj in razvoj njihovih specifičnih kultur. Diplomska naloga opisuje, kako so se predstavniki prvobitnih ljudstev borili za ureditev njihove problematike na mednarodni ravni. Opisuje pravice, ki morajo biti ljudstvom zagotovljene, da jim je omogočen ne le fizični, ampak tudi kulturni obstoj in razvoj.
Keywords: prvobitna ljudstva, manjšine, človekove pravice, diplomske naloge, bolonjski program
Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 2594; Downloads: 153
.pdf Full text (1,21 MB)

Search done in 0.69 sec.
Back to top