201. Samomorilnost med mladimiMaja Kržišnik, 2018 Opis: Samomoru so podvržene vse generacijske skupine. V svoji diplomski nalogi bom pozornost
namenila predvsem raziskovanju samomora mladih, ki poleg drugih nesreč ostaja vodilni
razlog smrti med mladostniki. V Sloveniji se letno zanj odloči okoli 20 posameznikov.
Zanimanje vzbuja tudi dejstvo, da kljub preventivnim ukrepom stopnja samomorilnosti
mladostnikov za enkrat ostaja nespremenjena.
Namen diplomske naloge ni v iskanju novih razsežnosti s področja samomora ali
samomorilnosti mladih, temveč predstaviti samomor kot neprekinjeno vprašljivi etični in
moralno-družbeni fenomen, ki so ga poskušale razložiti in ga še vedno raziskujejo razne
znanstvene stroke. Skozi pisanje želim bralcu osvetliti kritično pojavnost samomora med
mladimi, kompleksno prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja,
in postopke za ravnanje v primeru pojavnosti samomorilnega vedenja pri mladostniku. Del
namenim tudi vlogi staršev in njihovemu ključnemu prispevku pri oblikovanju prvih
zametkov samomora in mladostnikovega odnosa do življenja. Predstavim tudi primere
pomoči za posameznike v stiski in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo na področju Slovenije.
Čeprav do samomora kot družba in kot posamezniki zavzemamo različna stališča, ostaja vpet
v človekovo kulturo, filozofijo in religijo. Razmišljanje o tem, da ga lahko iztrebimo, je
iluzorno. Z diplomsko nalogo osvetljujem področja, ki lahko vplivajo na razvoj
samomorilnega vedenja, vse z namenom, da s posedovanjem znanja lahko prispevamo k
njegovi preventivi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, avtoagresivno vedenje, adolescenca, mladostniški samomori, preventiva, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1158; Prenosov: 144 Celotno besedilo (920,95 KB) |
202. Analiza osebnostnih značilnosti vrhunskih slovenskih šahistovLucija Pust, 2018 Opis: V nalogi je predstavljena analiza osebnostnih profilov slovenskih vrhunskih šahistov. Glavni cilj
je bil ugotoviti, kakšne so osebnostne značilnosti vrhunskih slovenskih šahistov in ali se le-te
razlikujejo od splošne populacije. Raziskovanje je zajemalo merjenje osebnostnih lastnosti po
modelu Velikih pet, samopodobe, samospoštovanja in njegovih izvorov ter optimizma.
Vključenih je bilo 5 ženskih in 5 moških slovenskih vrhunskih šahistov (ELO nad 2400 M in nad
2100 Ž). V obliki kratkih osebnostnih profilov smo predstavili izbrane osebnostne lastnosti
vrhunskih slovenskih šahistov in šahistk, nato pa preverili, ali obstaja tipičen osebnostni profil
šahista oz. šahistke. Nadalje smo preverili, ali obstajajo razlike v izbranih osebnostnih
značilnostih med šahisti in šahistkami ter ali se v teh značilnostih razlikujejo od splošne
populacije. Po naših rezultatih je tipičen šahist oseba, ki po dimenzijah Velikih pet ne izstopa iz
splošne populacije, ima dobro samopodobo in je nagnjen k višjemu samospoštovanju na področju
kompetentnosti (občutku lastne sposobnosti in učinkovitosti). Zase misli, da je dovolj dobra,
inteligentna, odgovorna in ekstravertirana oseba, ki pa bi lahko bila manj občutljiva in rahlo bolj
odločna. Njeno samospoštovanje izvira predvsem iz tekmovanja z drugimi, božja ljubezen pa na
njeno samospoštovanje nima velikega vpliva. Ni niti optimist, niti pesimist in na poti pa jo
spremlja tudi zmerna mera upanja. Rezultati primerjave med spoloma so pokazali, da se moški
čutijo bolj sposobne in učinkovite od žensk. Drugih razlik med spoloma nismo našli.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: šah, osebnost, osebnostne zančilnosti, samopodoba, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 55 Celotno besedilo (2,41 MB) |
203. Obravnava dislektičnih otrok v slovenskih srednjih šolahLara Obreza, 2015 Opis: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za
sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in
številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju,
še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna.
V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih
vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem,
sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju
disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z
delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah.
Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo
tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in
so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem
v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po
zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo
najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov
ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 942; Prenosov: 86 Celotno besedilo (1,27 MB) |
204. Povezanost vadbe joge s kakovostjo duševnega zdravjaKarolina Ovijač, 2018 Opis: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi
duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika,
njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja
tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo
pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je
tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da
spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi
zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna
vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe.
V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in
duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne.
Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo
bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti
ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v
korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da
so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem.
Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno
populacijo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1040; Prenosov: 42 Celotno besedilo (929,88 KB) |
205. Vpliv stila navezanosti na razumevanje osebne svobodeKaja Kraljevič, 2016 Opis: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in
oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej
sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil
navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih
intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem
osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval.
Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V
nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj
partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega
stila navezanosti.
Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary
Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki
naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila
sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze
sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter
Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen,
vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali
celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali
nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja.
Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v
partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil
omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno
zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala
oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno
navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te
družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so
med seboj podelili čustva.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 974; Prenosov: 76 Celotno besedilo (1021,69 KB) |
206. Vpliv klasične glasbe na mladostnike s težko motnjo v duševnem razvojuJasna Mulej Legat, 2016 Opis: Diplomsko delo predstavlja mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in vpliv klasične
glasbe na njih. Na to temo smo izvedli raziskavo v skupini mladostnikov s težko motnjo v
duševnem razvoju, ki živijo v domu Žarek, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici.
Veliko ljudi zamenjuje duševno bolezen z motnjo v duševnem razvoju, zato smo v
teoretičnem delu obrazložili, kaj sploh je motnja v duševnem razvoju in pomembne razlike v
primerjavi z duševno boleznijo, na katera področja človekovega življenja sega, kdo so osebe z
motnjo v duševnem razvoju in kako živijo. Osredotočili smo se na mladostnike s težko motnjo
v duševnem razvoju in njihove značilnosti. Ker je zelo pomemben del naloge tudi klasična
glasba, smo jo razložili po obdobjih in izpostavili skladatelje, ki so s svojimi deli pisali
zgodovino. Dela omenjenih skladateljev so bila v raziskavi tudi poslušana.
Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev v raziskavi opazovanih uporabnikov,
njihove diagnoze in stanja, potek raziskave in predstavitev dobljenih rezultatov. Raziskavo
smo opravljali med oktobrom 2015 in junijem 2016 v skupini osmih uporabnikov, v CUDV
Matevža Langusa v Radovljici. Sodeloval je tim varuhinj in pedagogov, svoja opažanja smo
beležili v za to oblikovane protokole. Pred izvedbo raziskave smo si zastavili nekaj vprašanj,
na katera smo ob opazovanju ciljne skupine dobili odgovore in jih v razpravi tudi predstavili. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: duševni razvoj, motnje, mladostniki, glasbene terapije, klasična glasba, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 58 Celotno besedilo (1,67 MB) |
207. Zadovoljstvo pri delu v javnem in zasebnem sektorju in njegovi vzrokiManca Sladoje, 2017 Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih
otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal
določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili
pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja,
intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke
spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter
kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je
predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu.
Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova
pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo
tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne
obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši
spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko
aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč
popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost.
Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu
omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v
otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so
otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v
vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko
uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove
samostojnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 13 Celotno besedilo (1,53 MB) |
208. Psihično in fizično nasilje nad ženskami v Zgornjem PosočjuAnja Ručna, 2017 Opis: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami.
Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski
nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju.
Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko
pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer
vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes
predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic.
Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno
nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja
razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi
dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več
obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha,
obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je
nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani
krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi
veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla
iz odnosa.
Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in
Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med
seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se
osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 982; Prenosov: 110 Celotno besedilo (1,56 MB) |
209. Osamosvajanje mladih odraslihAna Mirt, 2015 Opis: Obdobje mladih odraslih je čas, ko se mladi iz mladostnikov razvijejo v odrasle. V
preteklosti je to osamosvajanje mladih potekalo po tradicionalnih prehodih, ki pa danes ne
držijo več. V sodobni družbi je namreč prišlo do izrazitega podaljšanja mladosti. Namen
diplomske naloge je spoznati življenje mladih odraslih, njihovo osamosvajanje ter ugotoviti,
kako oni sami gledajo na ta proces.
Diplomska naloga raziskuje obdobje prehoda mladih v odraslost. V teoretičnem delu naloge
smo obravnavali pomembna področja obdobja prehoda v odraslost. Tako smo opredelili
obdobje zgodnje odraslosti, prehod v odraslost, pomembnost družinskih in partnerskih
odnosov ter področji izobraževanja in zaposlovanja. Drugi del oziroma empirični del
raziskovalne naloge pa temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kateri
dejavniki najbolj vplivajo na osamosvajanje mladih.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je osamosvajanje mladih
odraslih kompleksen proces in da je odvisen od več prepletajočih se dejavnikov.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: osamosvajanje, podaljšana mladost, družina, partnerski odnosi, izobraževanje, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 115 Celotno besedilo (737,79 KB) |
210. Razumevanje in stigmatiziranje samomorilnosti med mladimi v SlovenijiAleš Vrtovec, 2018 Opis: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi,
kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb
vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu.
Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je
samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne
pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili
samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med
mladostniki.
V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med
mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je
prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah,
predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi,
kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo
do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki
samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno
ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v
primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in
destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 880; Prenosov: 54 Celotno besedilo (1013,42 KB) |