351. Istospolni pari in starševstvoAljaž Osredkar, 2021 Opis: Temo diplomske naloge Istospolni pari in starševstvo smo izbrali z razlogom, saj je to v Sloveniji zelo neraziskana tema in za številne še vedno tabu. Glede na to, da je mavričnih družin v Sloveniji zelo malo in so ljudje o njih premalo ozaveščeni, lahko to privede do diskriminacije. V diplomski nalogi preverjamo, s kakšnimi izzivi se srečuje mavrična družina vsak dan. Preverili smo torej, kako širša družba sprejema mavrične družine. Vzorec predstavljajo štirje istospolno usmerjeni člani, ki imajo starševsko vlogo. Ugotovili smo, da na zavedanje pravic ne vpliva, če so člani istospolne družine vključeni v aktivizem in če se starejši bolj zavedajo svojih pravic. Mavrična družina se srečuje z različnimi izzivi. Predvsem izpostavljen izziv je diskriminacija. Z njo so se že srečali vsi sodelujoči, vendar z drugačno obliko le-te. Vsi intervjuvanci so mnenja, da šola ali vrtec ne sprejemata drugače istospolne družine. Prav tako ugotavljamo, da vsi vidijo pomanjkljivosti in si želijo dodatno podporo. A imajo različen pogled na to, kaj jim podpora predstavlja. Predvsem imajo veliko željo po normaliziranju mavrične družine. Opazili smo, da ogromno besed v povezavi s kulturo LGBT+ še ni dodanih v slovensko literaturo in se še vedno izgovarjajo in pišejo v angleščini. S tem dejstvom ugotovimo tudi, da Slovenija ni še dovolj močno napredovala na področju gibanja LGBT+.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: LGBT, istospolni pari, starševstvo, mavrična družina, diskriminacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 2945; Prenosov: 78
 Celotno besedilo (891,49 KB) |
352. Kako je covid-19 spremenil potrošniške navade pitja kave v znanem podjetju?Venera Panajotova, 2022 Opis: Covid-19 je spremenil naš način življenja ter vplival na vse družbene in gospodarske dejavnosti. Marsikaj, kar nam je bilo prej samoumevno, je zaradi uvedenih ukrepov za zajezitev širjenja okužb postalo nemogoče. Podobno se je zgodilo tudi s pitjem kave. Ne le da si kave ne moremo več privoščiti kjerkoli in kadarkoli, sploh si je ne moremo več privoščiti, predvsem pa ne na službenih sestankih, ko sedimo drug ob drugem, sprejemamo izzive in ustvarjamo nove projekte. Ob omamni vonjavi kave so vse stvari stekle skoraj brez ovir vse do pojava covida-19.
Z analizo podatkov, ki smo jih pridobili z raziskavo v slovenskem podjetju Elektro Ljubljana, smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili na začetku. Anketo smo sestavili s pomočjo brezplačne aplikacija 1KA. Izkazalo se je, da več kot 80 % anketirancev pije kavo. Najpogosteje pijejo turško kavo, in sicer enkrat na dan, hkrati pa so prepričani, da je pitje kave zgolj razvada. Ugotovili smo, da se potrošniške navade pitja kave niso bistveno spremenile niti pred pojavom covida-19 niti po njem. Zanimivo je, da anketiranci niso dovolj ozaveščeni o dejanskem vplivu kave na zdravje ljudi in da ne vedo, ali je kava razvada ali odvisnost. Številne raziskave so namreč potrdile, da povzroča odvisnost in vpliva na zdravje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: covid-19, kava, zdravje, razvade, odvisnost, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 575; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,84 MB) |
353. Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestuLea Peklaj, 2021 Opis: Diplomska naloga Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu se osredotoča na osebnostne značilnosti vodij in kako te vplivajo na vodenje. Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji; gre torej za kvalitativno raziskavo. V nalogi najprej opredelimo pojem vodenja ter razčlenimo nekatere pomembnejše stile vodenja (transakcijsko in transformacijsko vodenje). S pomočjo odgovorov ugotovimo, da so med intervjuvanimi vodjami tri transakacijske vodje ter dve transformacijski vodje. Sklepamo lahko, da je vodenje v Sloveniji na precej visokem nivoju in močno usmerjeno v odnose. Razlik v vodenju, glede na to, ali gre za neprofitne organizacije ali za podjetja, ne opazimo. Možno je, da imamo premajhen vzorec ali pa da so razlike v vodenju resnično zanemarljive. Ugotovimo tudi, da vodje svojega stila vodenja ne spreminjajo in ne prilagajajo. Kriza zaradi covid-19 na vodje in na vodenje ni imela velikega vpliva. V nadaljevanju diplomske naloge razčlenimo in opredelimo tudi pojem osebnosti in vrednot. Ugotovimo, da so te med seboj močno povezane. S pomočjo kvalitativne raziskave ugotovimo, da ne obstaja le povezava med vrednotami in osebnostnimi značilnostmi, ampak vse te močno vplivajo tudi na vodenje. V diplomski nalogi opredelimo nekaj značilnosti uspešnih vodij. Opazimo, da se kar nekaj teh značilnosti prepleta z značilnostmi naših intervjuvanih vodij. V končnem delu diplomske naloge se osredotočimo na odklonsko vedenje na delovnem mestu, in sicer, še natančneje, na psihopatsko osebnostno motnjo. Kvalitativna raziskava nam pove, da vodje na svojem delovnem mestu nimajo rednega opravka s takimi osebami. Večina vodij pa se strinja, da so se že srečali in imeli opravka z osebami z odklonskim vedenjem, kar je negativno vplivalo na delovno okolje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, osebnost, odklonsko vedenje, psihopatija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 603; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,39 MB) |
354. Vpliv zdravljenja zasvojenosti na osebno rast uporabnikov v terapevtski skupnosti društva projekt človek – sopotnicaNastja Primožič, 2021 Opis: Temo diplomske naloge zasvojenost smo izbrali, ker se nam zdi precej aktualen problem današnjega časa. Z zasvojenostjo se zaradi različnih dejavnikov srečuje vsak dan več ljudi. Posamezniki, ki se zavejo problema zasvojenosti, se pogosto odločijo, da pomoč poiščejo v neprofitnih organizacijah, namenjenih zdravljenju zasvojenosti. V diplomski nalogi preverjamo, kako zdravljenje zasvojenosti v terapevtski skupnosti Sopotnica vpliva na osebno rast uporabnikov. Preverili smo, kako so se spreminjale delovne navade, strategije reševanja problemov in počutje uporabnikov tekom zdravljenja. Vzorec raziskave predstavljajo trije uporabniki, ki so v terapevtsko skupnost vključeni že najmanj deset mesecev. Uporabnike, ki imajo za sabo že nekajmesečno bivanje v skupnosti, smo izbrali z namenom, da bi preverili kakšne spremembe so dosegli od začetka zdravljenja do danes. Kot metodo raziskovanja smo uporabili intervju. Ugotovili smo, da kljub težkim začetkom v skupnosti, uporabniki vidijo in cenijo svoj napredek. Vsi sodelujoči v raziskavi poročajo o drastičnem izboljšanju počutja, boljšem spoprijemanju s problemi ter dobro izoblikovanimi delovnimi navadami. Intervjuvanci poročajo, da jim je zdravljenje v terapevtski skupnosti omogočilo globlji pogled vase. Poleg tega so se prvič soočili s samorazkrivanjem s pomočjo terapevtov v skupnosti. V terapevtski skupnosti so s souporabniki vzpostavili pristen, odprt in zaupanja vreden odnos. Po njihovem mnenju jih je program terapevtske skupnosti dobro pripravil za reintegracijo v družbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasvojenost, odvisnost, droge, terapevtska skupnost, osebna rast, počutje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,43 MB) |
355. Socialna izključenost oseb z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regijiMojca Princes, 2022 Opis: Socialna izključenost je proces, s katerim se osebe z zmanjšanimi zmožnostmi pogosto soočajo. Pri socialni izključenosti prihaja do neenakosti in večkratne prikrajšanosti na družbenem, ekonomskem, političnem ter kulturnem področju. Je neustrezno in neenakopravno sodelovanje posameznikov ter skupin prebivalstva pri dostopu do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, socialnih storitev in v socialnih mrežah. V diplomski nalogi smo z anketnim vprašalnikom preverjali prisotnost socialne izključenosti pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji. V raziskavo je zajetih 150 oseb, starih od 20 do 60 let, od tega 67 oseb z zmanjšanimi zmožnostmi in 83 oseb lokalne populacije v obalni regiji. Anketni vprašalnik je obsegal 27 vprašanj, ki so bila razdeljena v sedem kategorij: varnost zaposlitve, zdravje, nastanitev, varnost, socialno okolje, mobilnost in finančna izključenost. Rezultati ankete so potrdili dve hipotezi – v obalni regiji je pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi prisotna manjša varnost zaposlitve kot pri lokalni populaciji in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi imajo več zdravstvenih težav v primerjavi z lokalno populacijo. Z rezultati ankete smo ovrgli dve hipotezi: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so bolj finančno izključene kot lokalna populacija in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so manj vključene v socialno okolje kot lokalna populacija v obalni regiji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi, socialna izključenost, izključenost, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,35 MB) |
356. Vloga trenerjev pri motiviranju športnikovMatija Radikon, 2021 Opis: Profesionalno ukvarjanje s športom zahteva veliko odrekanja, prav zato morajo športniki, ki želijo uspeti, trdo delati in se posvečati različnim vidikom športne rasti. Da je športnik pripravljen trdo delati, pa mora biti konstantno dobro motiviran. Trener ima pri svojem delu poleg drugih nalog kot so priprava, izvajanje in kontrola treninga, vsestransko svetovanje in pomoč športnikom tudi nalogo, da ohranja visoko stopnjo motivacije pri športnikih.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko trener vpliva na motivacijo športnika pri udejstvovanju s športom in ali lahko s povečanjem motivacije športnika vpliva na doseganje boljših športnih rezultatov.
V teoretičnem delu je opisano, katere vrste motivacije poznamo in kako motivacija deluje na športnika. V nadaljevanju opisujemo, kakšno vlogo ima trener pri treniranju športnika, katere so njegove naloge, zakaj je odnos med trenerjem in športnikom pomemben in na kakšne načine motivira športnika, ki ga trenira. V empiričnem delu smo opravili šest polstrukturiranih intervjujev – tri z nogometaši in tri z nogometnimi trenerji. Rezultati so pokazali, da je motivacija zelo pomemben dejavnik v športu, saj vpliva na to, kako kakovostno bo športnik treniral, kar lahko vpliva na rezultate, ki jih bo dosegal na tekmovanju. Trener ima pri motivaciji zelo pomembno vlogo, saj vsakodnevno sodeluje s športnikom in skrbi, da ta deluje na maksimumu svojih sposobnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: šport, motivacija, trenerji, treniranje, tekmovanja, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 847; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,30 MB) |
357. Evalvacija vpliva probacijske službe na povratništvo in zaporsko populacijo v Republiki SlovenijiKarin Razdrh, 2021 Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav
srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v
veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi
obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju
prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018
pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali
je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški
sistem ter družbo.
Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo
predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje
Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj
Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem
pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z
ostalimi evropskimi državami.
V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in
cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si
zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske
populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico
vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko
rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji
obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila
ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1003,88 KB) |
358. Organiziranje delovnih timov kot druga managerska funkcijaAdelisa Rizvić, 2021 Opis: Če primerjamo manjše in večje organizacije vidimo, da večina njihovih poslov temelji na timskem delu. Ker se je poslovna konkurenca začela pojavljati povsod okoli nas, za laţji poslovni uspeh delavci dopolnjujejo svoje ideje, sposobnosti, spretnosti in medsebojno znanje in na takšen način si pomagajo pri ustvarjanju ciljev. Timsko delo temelji na članih ekipe, ki so med seboj povezani in si vsi prizadevajo doseči isti oz. skupni cilj. Seveda ima, tako kot pri vsaki organizaciji vse to svoje prednosti in slabosti. Na začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme organizacije, timskega dela, motivacije, delovne kulture in klime in podobne pojme za laţjo predstavo. V empiričnem delu smo na podlagi kvalitativnega raziskovalnega intervjuja, ki smo ga izvedli v organizaciji Radio televizija Slovenija, na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so bila enako zastavljena vsem intervjuvancem, raziskali njihovo mnenje o timskem delu, načinu dela v organizaciji, komunikaciji med seboj, motivaciji na delovnem mestu in podobno. Ugotovili in raziskali smo, da timsko delo dobro vpliva na zaposlene, saj tako spoznajo osebe, ki jih brez načina skupnega dela ne bi spoznali, si zaupajo, sodelujejo, pomagajo in delo opravijo hitreje in laţje kot samostojno. Zaposlenim motivacijo za timsko delo predstavlja dejstvo, da bodo dosegli odličen rezultat in da bo delo dobro opravljeno ter pohvaljeno s strani nadrejenih, prav tako pa je bistvena motivacija, da bo delo tudi vidno in dobronamerno. Ugotovili smo, da zaposlenim timsko delo predstavlja pozitivno naravnanost, saj so našteli več prednosti kot pa slabosti. Slabost timskega dela je slaba komunikacija, ki se po besedah udeleţencev v raziskavi zna bolje razviti, ko se sodelavci med seboj dobro spoznajo in določijo jasna ter natančna navodila za vse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacija, timsko delo, motivacija, delovna komunikacija, organizacijska klima, organizacijska struktura, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 744; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,16 MB) |
359. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbiAnja Rupnik, 2021 Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 728; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,18 MB) |
360. Uporabnost realitetne terapije v praksiElizabeta Stojko, 2021 Opis: Diplomska naloga daje vpogled tuje in domače literature ter predstavitev študij. Teoretični del vsebuje opis psihoterapevtskih pristopov, s poudarkom na realitetni terapiji, empirični del pa je temeljil na študiji domače in tuje literature. Po pregledu literature smo izdelali PRIZMA diagram ter prikazali rezultate po kodah in kategorijah. Na koncu smo v razpravi odgovorili na zadana raziskovalna vprašanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja s pregledom domače in tuje literature.
Ugotovili smo, da je realitetno terapijo mogoče uporabiti s katerim koli posameznikom, ki pokaže pripravljenost in sposobnost, da razume njena načela ter si želi sprememb. Torej je v resnici realitetna terapija dostopna vsakomur. Na podlagi pregleda člankov ugotovimo, da je realitetna terapija učinkovita pri zdravljenju težav v duševnem zdravju, kot so anksioznost, depresija, zasvojenost, nezadovoljstvo z različnimi področji življenja ipd., pri zdravljenju spolnih prestopnikov, zasvojenih z drogami, pri zdravljenju avtoimunih bolezni, med svetovanci s kroničnimi boleznimi in tudi v praksi pri drugih težavah. Kot zanimivost smo ugotovili tudi, da izvajanje teorije izbire v predšolskem obdobju razvija veščine reševanja problemov, vabi k sodelovanju, krepi njihov občutek skupnosti, gradi medsebojno spoštovanje ter izkorišča otrokovo običajno človeško potrebo po moči in nadzoru. Majhnim otrokom zagotavlja možnost, da uporabijo svoj glas ter sprejemajo odločitve in rešujejo težave. Otroke spodbuja k sodelovanju in prispeva k povezovanju vzgojiteljev z njimi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: psihologija, psihoterapevtski pristopi, učinkovitost, realitetna terapija, teorija izbire, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 76
Celotno besedilo (803,01 KB) |
