1. Podatkovna analiza političnega diskurza predsednikov Republike SlovenijeElvira Žagar, 2019 Opis: Magistrska naloga obsega podatkovno analizo političnega diskurza predsednikov Republike Slovenije. Zajema inavguralne govore, združene govore ob slovesnosti ob Dnevu državnosti ter govore ob zaključku predsedniškega mandata; od prvega govora, ki ga je leta 1991 imel Milan Kučan, ter do zadnjega inavguracijskega govora iz leta 2017, sedanjega predsednika Boruta Pahorja. Magistrska naloga je empirično zastavljena, saj obsega podatkovno analizo korpusov govorov z namenom ugotavljanja frekventnosti pojavljanja določenih besed za ugotavljanje trenutnega stanja v državi skozi spremembe v političnem diskurzu in ugotavljanje retoričnega načina prepričevanja množic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inavguracijski govor, analiza inavguracijskih govorov, analiza političnega diskurza, podatkovna analiza, politični diskurz
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2333; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (1,96 MB) |
2. Evropska identiteta v času krizeIngrid Uhernik, 2013 Opis: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z
vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske
identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in
oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj,
delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni
več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov
in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med
članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska
identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije.
V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji
na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete
predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj
skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do
pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je
moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno
poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se
zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo
katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati
zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge
značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1202; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Vpliv socialnih omrežij na politični diskurzTine Lovišček, 2018 Opis: Jezik je glavno komunikacijsko sredstvo. Je nosilec sporočil in oblikovalec le-teh. Kot tak je
bistvo diplomacije in pravzaprav vsega komuniciranja, ne glede na nivo diskurza. Z napredkom
tehnologije je visok nivo diskurza prešel iz nečesa, do česar imajo dostop le redki in najbolj
izobraženi, do nečesa, do česar ima dostop vsak z internetnim dostopom. Širjenje dostopa do
takšnega diskurza zagotovo ima neke posledice. V diplomski nalogi se posvečam problematiki
kakovosti političnega diskurza na internetu, še posebej preko socialnih omrežij (Facebook,
Twitter, Reddit, YouTube), kjer so uporabniki vedno do neke mere podvrženi anonimnosti. V
teoretičnem delu se posvetim razlaganju osnovnih pojmov in temu, kaj določena socialna
omrežja sploh so, kako delujejo, itd. Med osnovnimi pojmi velja še posebej omeniti
anonimnost, ki je vedno zelo deljiva tema, ko govorimo o internetu in svobodi govora. Posebno
se posvetim Lacanovi teoriji štirih diskurzov, saj na njeni podlagi nato v empiričnem delu
analiziram izbrane primere diskurza na socialnih omrežjih, sam začetek teoretičnega dela pa je
namenjen pregledu od začetkov interneta do njegovega trenutnega stanja in dostopnosti.
Empirični del je sestavljen iz primerov, vzetih iz omenjenih socialnih omrežij, ter analiz
intervjujev. S pomočjo obeh delov analiziram vpliv, ki ga imajo socialna omrežja na kakovost
političnega diskurza.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politični diskurz, socialna omrežja, anonimnost, kvaliteta diskurza, anonimnost, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 0 |
