61. Delitev bremen Nata in zagotavljanje vojaških prispevkov majhnih držav na primeru AfganistanaŠpela Boc, 2023 Abstract: Varnostne razmere v Afganistanu so predstavljale primer kompleksne mednarodne krize, ki je predvsem zaradi dogodkov 11. septembra 2001 zahtevala ustrezen odziv mednarodne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti in stabilnosti Afganistana je Nato leta 2003 prevzel vodenje operacije Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF), ki je bila do zdaj največja in najbolj zahtevna operacija Nata, v kateri so sodelovale tudi majhne države. Raziskava se usmerja na analizo zagotavljanja vojaških prispevkov držav na primeru Afganistana in pojasnjuje, zakaj države sodelujejo pri takšnih aktivnostih ter zakaj se pridružujejo koalicijam in zavezništvom. Doktorska disertacija bo to vprašanje raziskovala na primeru sodelovanja majhnih držav v operaciji in na misiji Nata, ki sta potekali v Afganistanu. Poudarek bo zlasti na analizi njihovih vojaških prispevkov, načinov in oblik njihovega zagotavljanja ter obnašanju teh držav znotraj koalicije zavezniških držav. Pojasnjeno bo, na podlagi kakšnih politik in zakaj se države odločajo za delitev bremen, predvsem takih, ki presegajo njihove zmogljivosti. To vprašanje je še bolj izpostavljeno pri majhnih državah, ki niso bile neposredno ogrožene zaradi varnostnih groženj in tveganj, ki so izhajale iz Afganistana. Ker mednarodne operacije in misije vključujejo tako zmogljivosti držav kot gradnjo partnerstev, bodo predstavljeni tudi vloga in načini partnerskega sodelovanja pri delitvi bremen, s poudarkom na regionalnih povezavah obravnavanih majhnih držav. Dosedanja strokovna prizadevanja za predstavitev delitve bremen v zavezniških in koalicijskih operacijah ter na misijah so se usmerjala predvsem na vlogo in aktivnosti večjih, nosilnih oz. stebrnih držav, medtem ko je bila vloga majhnih držav manj raziskana oz. ko govorimo o državah obravnavane regije spregledana. Zato doktorska disertacija poskuša zapolniti to praznino ter iz več ravni ovrednotiti vojaške prispevke majhnih držav, ki so bile pogosto označene za izkoriščevalke (angl. free riders) in potrošnice varnosti. V ospredju bo vprašanje ali so se dokazovale kot verodostojne članice in potencialne članice zavezništva ter ali jih lahko opredelimo za ponudnice varnosti. Pojasnjeno bo tudi, ali so države učinkovito izkoriščale metode in mehanizme za doseganje svojih ciljev in ali so uspešno konsolidirale vse elemente njihove nacionalne moči za oblikovanje ustreznih modelov regionalnega varnostnega sodelovanja pri delitvi bremen.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delitev bremen, vojaški prispevki, zavezništvo, majhne države, mednarodne operacije in misije, ISAF, RSM
Published: 20.07.2023; Views: 425; Downloads: 56
 Fulltext (3,54 MB) |
62. Slovenija med Rusko federacijo in Združenimi državami AmerikeKlemen Benček, 2023 Abstract: Magistrsko delo obravnava diplomatske odnose med Slovenijo, Rusijo in Združenimi državami Amerike. Osredotoča se na razumevanje pomembnosti in dinamike diplomatskih odnosov ter vplivov političnih odločitev omenjenih držav na diplomatske odnose in sodelovanje med njimi. V začetku so predstavljene definicije pojmov, s katerimi se srečujemo v delu. Poudarjena je vloga formalnih diplomatskih kanalov pri spodbujanju in varovanju interesov matičnih držav ter spodbujanju sodelovanja in razumevanja med narodi. V pregledu dosedanjih raziskav je ugotovljeno, da večina literature obravnava ekonomsko in gospodarsko diplomacijo. Raziskave, ki bi sočasno obravnavale vse tri države, niso bile najdene. V nadaljevanju so predstavljene pomembne mednarodne organizacije, ki delujejo kot nevtralna platforma za medsebojno sodelovanje. V njih imajo Rusija in Združene države Amerike pomembno vlogo, vendar tudi vloga Slovenije ni zanemarljiva, saj je imela že več priložnosti za sodelovanje in celo predsedovanje. Sledi kratka predstavitev zgodovine vseh treh držav, saj je njeno poznavanje pomembno za boljše razumevanje medsebojnih odnosov. Nadalje so predstavljeni konflikti in vojne, v katere so bile obravnavane države posredno in neposredno vpletene v zadnjih tridesetih letih, pri čemer so Rusija in Združene države Amerike pogosto na nasprotnih straneh, medtem ko Slovenija običajno sledi stališčem večine, kamor se največkrat prištevajo Združene države Amerike. Kljub svoji mladosti ima Slovenija pomembno vlogo v mednarodnih organizacijah. V delu so izpostavljene tudi pomanjkljivosti slovenske diplomacije, kot so pomanjkljiva državotvorna zavest, neodločnost in pomanjkanje samozavesti. Odgovori na raziskovalna vprašanja pokažejo, da so diplomatski odnosi med Slovenijo in Združenimi državami Amerike pozitivni, vendar prevladuje vpliv Združenih držav Amerike. Odnosov med Slovenijo in Rusijo skorajda ni. Diplomatski odnosi med obravnavanimi državami so kompleksna in dinamična tema, ki zahteva nadaljnje raziskave. Pomembno je, da se države zavedajo svojih interesov in iščejo načine za konstruktiven dialog ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah za doseganje skupnih ciljev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diplomacija, mednarodne organizacije, Republika Slovenija, Ruska federacija, Združene države Amerike
Published: 18.01.2024; Views: 219; Downloads: 16
Fulltext (551,72 KB) |
63. Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republikeUrška Dovžak, 2023 Abstract: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU.
Found in: ključnih besedah
Keywords: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov
Published: 13.02.2024; Views: 188; Downloads: 15
Fulltext (450,79 KB) |
