Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Reševanje gospodarskih sporov po izvensodni poti
Larisa Šega, 2021

Opis: Alternativno reševanje sporov se nanaša na vsa sredstva za reševanje sporov zunaj sodne dvorane. Alternativno reševanje sporov običajno vključuje zgodnje nevtralno vrednotenje, pogajanja, spravo, mediacijo in arbitražo. Zaradi naraščajočih sodnih čakalnih vrst, naraščajočih stroškov postopka in časovnih zamud postaja tovrstno reševanje vse pogostejši način reševanja gospodarskih sporov. Ključno pri reševanju konfliktnih situacij, v katerih se znajdejo gospodarske družbe, je predvsem hitrost postopka, zaupnost, večja fleksibilnost in pristop, ki bo strankam omogočil predvsem nadaljnje sodelovanje. Najpogostejši metodi, ki jima bomo v zaključni nalogi namenili največ pozornosti, sta mediacija in arbitraža. Arbitraža je bolj formalna oblika od mediacije, v veliki meri pa nas spominja na poenostavljeno različico sodnih postopkov. V primerjavi s tradicionalnimi sojenji najdemo razlike v hitrejši izvedbi samega postopka, je manj formalna, videli pa bomo tudi, kakšni so stroški enega in drugega postopka. Mediacija je za fizične in pravne osebe tako priljubljena zaradi svoje fleksibilnosti, nadzora postopka, ki ga imajo stranke, zaupnosti, predvsem pa zato, ker ohranja odnose. Ključno vlogo med samim postopkom odigra mediator s svojimi tehnikami in metodami, zaradi katerih lahko spreminja dinamiko postopka. V nadaljevanju bomo videli predstavljeno tudi sodišču pridruženo mediacijo, ki se, kot že samo ime pove, izvaja na posameznih sodiščih. Sodišča s tovrstno mediacijo strankam nudijo možnost, da se spor reši tudi na manj formalen način. Da bi vsa navedena dejstva podkrepili z dokaznim gradivom, je v zaključnem delu predstavljena še statistika, koliko gospodarskih sporov je napotenih na mediacijo, v kakšnem številu soglasje podata obe stranki in koliko sporov se konča uspešno
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, sodišču pridružena mediacija, gospodarski spor
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1085; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištva
Maša Mlakar, 2021

Opis: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 1036; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh