11. Aktualni evropski migracijski tokovi iz muslimanskega sveta in s tem povezani procesi integracije na primeru SlovenijeSergeja Ramovš, 2017 Abstract: Migracije z neevropskega, pretežno muslimanskega sveta za Evropo ne predstavljajo nekega
novega fenomena, saj so že od devetdesetih let prejšnjega stoletja v nenehnem vzponu. V
preteklosti so bile bolje regulirane in obvladljive, mnoge države so migrante potrebovale in
jih zaposlovale, velikokrat res da brez dovoljenj in za zelo nizke mezde.
V letu 2015 je evropski prostor zajelo t.i. poletje migracij, ko je po Sredozemskem morju
prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer je do sedaj v
državljanski vojni izgubilo življenje na sto tisoče ljudi, sledijo begunci iz Iraka, Pakistana,
Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Selitve iz omenjenih delov sveta so
logična posledica dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer, ki jih od znotraj narekujejo
etnični spopadi, diktature samodržcev, epidemije bolezni, porazno stanje gospodarstva in
večanje rodnosti, na zunaj pa dostikrat slabo upravičene ali nezadostne intervencije zahodnih
sil.
Na ravni Evropske unije obstajajo skupne migracijske in integracijske politike, a problem
ostaja v njihovi implementaciji in spoštovanju sklenjenih dogovorov, prav tako situacije ne
olajšuje dejstvo, da države članice še vedno povsem samostojno odločajo o azilnih postopkih.
Eden poglavitnih delov migracijskih politik zaseda integracija, ki jo opredeljujemo kot
dinamičen in dvosmeren proces, v katerem gre za aktivno prilagajanje tako tujcev kot tudi
družbe same. Slednje se prepogosto pozablja.
Pričujoče diplomsko delo povzema osnovna migracijska gibanja Evrope v zadnjih desetletjih,
izkazuje vse osnovne migracijske teorije in uporabljene modele migracij vodilnih evropskih
držav. V zadnjem segmentu teoretičnega dela sta predstavljeni ozadje nastanka migracijske
politike Slovenije in vzpostavljenega modela integracije.
V raziskovalnem delu diplome skozi oči treh intervjujancev dobimo vpogled v videnje in
doživljanje migrantske situacije ter njihovo pripravljenost na integracijo. Found in: ključnih besedah Keywords: migracije, Bližnji vzhod, islam, verski fundamentalizem, terorizem, begunci, integracija, diplomske naloge Published: 29.07.2021; Views: 882; Downloads: 0 |
12. Vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo EvropeAna Zagožen, 2021 Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega
(arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je
predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega
priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti
in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno
priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi
skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in
politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke.
Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega
sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov
ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti
dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti
migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano,
kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna,
prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti
priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah
kot tudi v matičnih državah priseljencev. Found in: ključnih besedah Keywords: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge Published: 13.08.2021; Views: 814; Downloads: 89 Fulltext (2,46 MB) |
13. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti BelgijiŽan Žalec, 2021 Abstract: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji. Found in: ključnih besedah Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje Published: 30.12.2021; Views: 1109; Downloads: 126 Fulltext (1,53 MB) |
14. |
15. Iran, pravice žensk, vojna in politika v IranuSabadete Lezi, 2024 Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tematika o Iranu, pravicah žensk, vojni in politiki v Iranu ter človekovih pravicah v Iranu. Zaradi geostrateškega položaja in posedovanja obsežnih virov ogljikovodikov je Iran postal igralec veliko večjega pomena na mednarodnem prizorišču, kot bi lahko nakazovala njegova politična in gospodarska moč. Zagotovo je res, da je Iran edino vprašanje, ki ga imajo ameriški predsedniki v zadnjih desetletjih. Če pustimo fascinacijo na strani, obstajajo dobri gospodarski in politični razlogi za nadaljnje zanimanje za Iran. Ne samo, da ima četrte največje zaloge nafte na svetu (z novimi zalogami, ki jih odkrivajo), ima tudi druge največje znane zaloge zemeljskega plina, ki jih presega le Rusija. Večina jih še ni bila izkoriščena. Poleg lastnih virov se zaloge raztezajo na dveh glavnih svetovnih energetskih centrih, na Perzijski zaliv in obalo Kaspijskega morja. Kot je poudaril neki iranski uradnik, bi Iran ostal pomemben igralec, tudi če ne bi imel lastnih virov ogljikovodikov. Ameriški politiki so ugotovili, da je obsežen kulturni vpliv Irana v regiji (zlasti na Kavkazu in v Srednji Aziji) težko prezreti, kaj šele izolirati. Poleg tega ima Iran druge obsežne mineralne in človeške vire, ki mu dajejo možnost, da postane gospodarska sila v regiji. Ima znatne zaloge bakra, premoga in železa, medtem ko je njeno relativno veliko prebivalstvo, ki šteje približno 63 milijonov, večinoma pismeno in razmeroma dobro izobraženo. Za številne analitike je Iran preprosto postal razdražljiva anomalija, katere trmasta odločenost, da ostane prepoznaven, ga je postavila čez mejo. Poleg tega izpodbija širše predpostavke o neskladnosti islama in demokracije s trditvijo, da je vzajemno konstruktivno razmerje med tema dvema konceptoma dejansko možno in da je Iran vodilni pri dokazovanju tega skozi mešanico elite in množične politike. Found in: ključnih besedah Keywords: Iran, pravice žensk, politika, islam, vojna Published: 21.05.2024; Views: 45; Downloads: 0 |