Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje generacije, medgeneracijsko učenje, povezovanje, izobraževanje, kakovostno staranje, produktivno staranje
Objavljeno: 01.03.2021; Ogledov: 1226; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,02 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, motivacija, izobraževanje, izobraževanje brezposelnih
Objavljeno: 24.06.2021; Ogledov: 984; Prenosov: 162
Celotno besedilo (826,23 KB)

Opis: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 1036; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 777; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok. Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem. V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej predstavljamo njene zaključke. Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne bo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1011; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,68 MB)