1. Regulacija kibernetske varnosti nacionalnih držav v mednarodnem pravuNadja Emeršič, 2024 Abstract: V diplomskem delu je predstavljena vloga mednarodnega prava na področju kibernetske varnosti. Mednarodno kibernetsko pravo je dokaj novo področje pravnega raziskovanja in urejanja, ki ga ne regulira noben zavezujoč mednarodnopravni akt. Pri raziskovanju se opiramo na Talinski priročnik, ki pa predstavlja nezavezujoč dokument. Za ugotovitev možnosti aplikacije splošnih načel mednarodnega prava moramo tako pregledati ustanovne listine in ustanovne pogodbe nekaterih mednarodnih organizacij, kot sta na primer Organizacija Združenih narodov in Zveza NATO. Definiramo kibernetsko okolje in kibernetski napad. Podrobno pregledamo literaturo in nekatera nasprotujoča si mnenja avtorjev ter primere mednarodne pravne prakse, poiščemo vzporednice in tako dobimo odgovor na to, ali v kibernetskem okolju lahko govorimo o kršitvah načela suverenosti, načela nevmešavanja, o pravici do samoobrambe in prepovedi uporabe sile. Pomembna je opredelitev in obenem navedba pogojev za pripis škodljivih kibernetskih dejanj državam ter v kakšni povezavi državni akterji delujejo z nedržavnimi akterji. Predstavljeni pa so tudi možni načini odziva držav na kibernetske dejavnosti, v zadnjem delu pa je predstavljena tudi regulacija kibernetske varnosti v slovenskem pravnem redu. S pregledom primarnih virov, kot so nacionalne strategije, v diplomskem delu na koncu izluščimo še pomembnost kibernetske varnosti za Slovenijo zdaj in v prihodnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kibernetsko okolje, kibernetska varnost, kibernetski napad, načelo dolžne skrbnosti, načelo suverenosti, načelo nevmešavanja, uporaba sile, mednarodno pravo, samoobramba
Published: 17.05.2024; Views: 32; Downloads: 1
 Fulltext (362,95 KB) |
2. Ozaveščenost evropskih spletnih uporabnikov o kiberkriminaluVanja Pinterič, 2015 Abstract: Kiberkriminal se vse bolj virozno širi po kibernetskem prostoru in predstavlja globalno naraščajočo grožnjo organizacijam in drugim uporabnikom spleta. V največji meri se kiberkriminal osredotoča na vladne organizacije, saj te predstavljajo vir najvrednejših informacij za izkoriščanje ter manipulacijo. Posledično takšen uspešen napad povzroči največjo možno škodo. Gre za sodobno obliko kriminala, ki vztrajno nadomešča njegove klasične oblike. Pojav vključuje različne načine zlorabe, vsem pa je skupna uporaba interneta ter omrežij. Internet je hekerjem omogočil, da se s svojimi tehnikami ter tehničnim znanjem hitro prebijejo do ključnih informacij na nelegalen način. Vsak informacijski sistem brez primerne zaščite in njenega ozaveščenega uporabnika je potencialno ogrožen. Tako predstavlja zagotavljanje varnosti in zasebnosti uporabnikov spleta največji izziv sodobne družbe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kiberkriminal, kibernetski prostor, spletni uporabniki, grožnja, napad, zasebnost
Published: 21.08.2018; Views: 2679; Downloads: 135
Fulltext (2,37 MB) |
3. Kibernetski napadi z izsiljevalskim virusom - študija primera v Republiki SlovenijiMatej Kropf, 2020 Abstract: V današnjem svetu je varnost dobrina. Nacionalni varnostni sistemi se srečujejo z novimi varnostnimi izzivi na področju kibernetike. Z rastjo in razvojem na področju informatike in telekomunikacij pridobivamo prednosti in lagodnejše življenje pri uporabi teh tehnologij. Ključnega pomena je, da se v kibernetskem prostoru obnašamo odgovorno in da ob kibernetskem incidentu pravočasno zaznamo kibernetske grožnje in preprečimo nadaljnje širjenje. Spoznali bomo tudi temeljne pojme, kot so kibernetske grožnje, kibernetski terorizem, kibernetska varnost, kibernetski kriminal in kibernetski napadi z izsiljevalskimi virusi. Poznavanje pojmov nam da lažjo predstavo in boljše razumevanje, kaj sploh je kibernetika. V magistrskem delu je raziskava pred kibernetskimi napadi z izsiljevalskimi virusi v Republiki Sloveniji podana na podlagi opravljene analize normativnih aktov in analize kibernetskih incidentov ter kaznivih dejanj računalniške kriminalitete za obdobje več let. Iz opravljenih analiz normativnih aktov je razvidno, da je Republika Slovenija z zakoni uredila zaščito kibernetske varnosti na celotnem področju kritične infrastrukture. Tudi z zakonom je določila, katere institucije bdijo nad zagotavljanjem kibernetske varnosti. Pri tem je nuja izpostaviti Policijo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno agencijo in Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. V izbranem delu bomo podrobno pogledali delovanje izsiljevalskega virusa, kako se razmnožuje po spletu in kaj je njegov namen in zakaj je ta kibernetski napad tako nevaren. Skozi raziskavo letnih poročil Policije in Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost smo dobili dejansko stanje vseh kibernetskih incidentov, napadov, ki so bili zabeleženi v Republiki Sloveniji. Za doseganje kvalitetne kibernetske varnosti je tudi bistvenega pomena vlaganje v izobraževanje, saj s tem dvigujemo nivo kibernetske zaščite. Ocena ugotovitev in argumenti za izboljšanje kibernetske varnosti bi lahko v prihodnosti pripomogli k večji kibernetski varnosti. Republika Slovenija peša na področju izobraževanja kibernetske varnosti, z malo iznajdljivosti in računalniške pismenosti pa lahko sami poiščemo brezplačne seminarje, kjer pridobimo osnovno ali napredno znanje s področja kibernetske varnosti. Pri raziskavi smo ugotovili, da na spletu obstaja ogromno poučnih spletnih strani za izobraževanje o kibernetski varnosti, kjer je večina v tujem jeziku.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izsiljevalski virus, kibernetska grožnja, kibernetska varnost, kritična infrastruktura, kibernetski napad
Published: 10.03.2021; Views: 2148; Downloads: 197
Fulltext (1,66 MB) |
4. Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadovAnamarija Klemenčič, 2022 Abstract: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Published: 23.11.2022; Views: 632; Downloads: 77
Fulltext (1018,70 KB) |
