11. Interesne skupine med lobiranjem in korupcijo : magistrska nalogaTamara Makorič, 2013, master's thesis Abstract: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere
so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z
obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se
tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali
pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere
skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo
lobiranje.
Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je
žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer
obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare
skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima
nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne
skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne
učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s
tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem
zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k
procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na
stranke, javnost in vlado; itd.
Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da
postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav
zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država
poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem
ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake
družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in
moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi
celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Keywords: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1862; Downloads: 71
 Full text (728,35 KB) |
12. Odnos med kulturnimi vrednotami in zaznavo korupcije : študija primera treh državAndreja Terpotec, 2021, doctoral dissertation Abstract: Vzroki za korupcijo so lahko posameznik, sistem in kultura. Ti vzroki so soodvisni in globoko zakoreninjeni v kulturi te družbe. Kulturo je mogoče razumeti kot način, na katerega določena družba živi, dela, misli in rešuje svoje eksistencialne probleme. Izraz kultura je razmeroma širok pojem, za katerega obstaja več različnih opredelitev, odvisno od obravnavane znanstvene discipline. Komunikacija s korupcijo poteka preko formalnih institucij in družbenih norm, ki se lahko razlikujejo od države do države. Vrednote in prepričanja ne vplivajo samo na spoštovanje družbenih norm, saj delež ljudi, ki se drži norm, vpliva na posameznikovo prepričanje o vrednotah, na katerih temelji norma, in posledično na verjetnost, da bodo normo ponotranjili drugi, vključno s prihodnjimi generacijami. V prvem sklopu začetka teoretičnega dela so predstavljene kultura, kulturne dimenzije in Hofstedejev okvir dimenzioniranja nacionalne kulture. Kulturo in njene dimenzije obravnava sociološka znanost, vendar gre za splošen in delni pristop. Preučili smo kulturo, ki kot sistem vrednot komunicira s korupcijo preko formalnih inštitucij in družbenih norm, ki se razlikujejo med državami. Predstavljene so oblike korupcije, vzroki za nastanek korupcije in učinki korupcije. Poudarek je na preučevanju odnosa Hofstedejevih dimenzij kulture in korupcije. Analizirali smo posledice učinkov kulturnih dimenzij na zaznavo korupcije. V drugem sklopu smo preučili primerjave determinant nacionalnih kultur skandinavskih držav Švedske in Danske ter Slovenije z vidika Hofstedejevih kulturnih dimenzij. Narejena je bila primerjalna analiza preučevanih držav z vidika kulturnih dimenzij in korupcije, ki jo zaznavajo. V zaključnem delu so podani predlogi za izboljšanje pravne in institucionalne ureditve boja proti korupciji.
Keywords: kultura, kulturne dimenzije, korupcija
Published in ReVIS: 06.07.2021; Views: 2079; Downloads: 134
Full text (6,09 MB) |
13. Žvižgači v razmerju do javnega interesa : diplomsko deloManca Vules Hrvatin, 2020, undergraduate thesis Abstract: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Keywords: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Published in ReVIS: 16.02.2021; Views: 2928; Downloads: 201
Full text (592,18 KB) |
14. Korupcija v javnem zdravstvu - z roko v roki z zasebnim sektorjem : magistrsko deloManca Cvirn, 2016, master's thesis Abstract: Korupcija je pogost problem modernih družb in zaznamuje vrh seznama negativnih pojavov tudi v Sloveniji. Obstaja mnogo različnih definicij korupcije, vsem pa je skupno protizakonito, nepošteno in neetično ravnanje oseb na pozicijah moči z namenom pridobitve osebne koristi. Do korupcije pri oddaji javnega naročanja v javnem zdravstvu prihaja tako na področju gradenj kot pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov. Javno naročanje v zdravstvu bi moralo slediti načelom transparentnosti, nediskriminatornosti in tekmovalnosti na način izbire najboljšega ponudnika in najbolj racionalne porabe javnih sredstev, sicer konflikt interesov ob trčenju javnega sektorja s privatnim lahko privede do korupcije. Obstaja dokaj primeren zakonski in institucionalni okvir, toda njegova implementacija v prakso in uspešen pregon korupcije v zdravstvu ostajata na nizki ravni, kar gre predvsem na račun pomanjkljivih kontrolnih mehanizmov in pomanjkanja sodelovanja med vsemi organi, katerih naloga sta preprečevanje in pregon korupcije. Za zmanjševanje in odpravljanje prisotne korupcije na področju javnih naročil je potrebno uvesti programe izobraževanja o nujnosti integritete zaposlenih, ki so kakor koli povezani z javnim naročanjem v zdravstvu, kot tudi uvesti programe ozaveščanja javnosti o škodljivih posledicah korupcije.
Keywords: javno zdravstvo, zasebni sektor, korupcija, javna naročila, gradnje, medicinska oprema in pripomočki, javna sredstva
Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3906; Downloads: 217
Full text (1,21 MB) |
15. |
16. Jemanje in dajanje podkupnin - pravni in operativni vidik : magistrsko deloIgor Šegel, 2012, master's thesis Keywords: dajanje podkupnin, jemanje podkupnin, korupcija, gospodarski kriminal, vloga policije, vloga tožilstva, vloga sodišč, kazenski postopek, pravna klasifikacija, sodni postopek, Kazenski zakonik, pregon kaznivih dejanj jemanja in dajanja podkupnin, Komisija za preprečevanje korupcije
Published in ReVIS: 02.08.2018; Views: 3522; Downloads: 179
Full text (556,61 KB) |
17. |
18. |
19. |
20. |
