Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


91 - 100 / 125
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
91.
Mobbing v organizaciji
Zorica Pristov, 2015

Abstract: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi aplikativni prispevek raziskovalnega dela. V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik, izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 721; Downloads: 74
.pdf Fulltext (1,58 MB)

92.
Sociokulturne razsežnosti prenosa znanja v okviru akademskega podjetništva
Uroš Gojkovič, 2017

Abstract: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska. V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij, predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma organizacij (Adam et al. 2014). Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij. Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost. Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 688; Downloads: 91
.pdf Fulltext (3,21 MB)

93.
Japonska kultura in religija
Monika Mrevlje, 2017

Abstract: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture. V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem. Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te . Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh obravnavanih primerov. V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 856; Downloads: 0

94.
Vpliv moralnih vrednot na oblikovanje organizacijske kulture v javnem sektorju
Tanja Krajišnik, 2015

Abstract: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 859; Downloads: 81
.pdf Fulltext (1,00 MB)

95.
96.
Prometna kultura in varnejši vozniki
Olga Ribič, 2021

Abstract: Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev, predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana prometno-varnostna kultura. V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje, predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu. Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov. Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vozniki, sposobnosti, čustva, osebnost, prometno-varnostna kultura, prometna varnost, šola vožnje, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 1045; Downloads: 99
.pdf Fulltext (1,34 MB)

97.
Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov
Simona Hotujec, 2014

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 1023; Downloads: 0
.pdf Fulltext (1,35 MB)

98.
Vpliv dejavnika organiziranosti idej na inovacijsko kulturo
Rajko Vidic, 2016

Found in: ključnih besedah
Keywords: anketa, dolenjska regija, inovacijska kultura, organiziranost idej, podjeta
Published: 19.08.2021; Views: 726; Downloads: 92
.pdf Fulltext (1,05 MB)

99.
100.
Search done in 0 sec.
Back to top