11. |
12. |
13. |
14. |
15. Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EUPrimož Pevec, 2020 Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 1468; Prenosov: 164 Celotno besedilo (1,19 MB) |
16. Sodobne bolezni zaposlenegaAnja Berce, 2016 Opis: Trenutni položaj v zaposlovanju predstavlja vedno večje izzive. Nenehno spreminjajoče se delovno okolje in pogoji dela so povzročili velike spremembe pri posameznikih. Zahteve trga postajajo vedno večje, nenehen razvoj tehnologije ogroža delovna mesta, vse pogosteje se v organizacijah oblikuje vodstvena politika, ki teži k vedno večji storilnosti, tako da za čim nižje stroške dela zahteva čim učinkovitejše in motivirane zaposlene ter tudi hiter način življenja posameznikov, vsi ti dejavniki pa predstavljajo resna psihosocialna tveganja za pojav sodobnih bolezni: stres, izgorelost in mobing. Vse tri sodobne bolezni nastanejo zaradi stresnih okoliščin, do katerih pride med delovnim procesom ter v medosebnih odnosih in komunikaciji med zaposlenimi in imajo resne posledice za zdravje posameznika. Posledice so vidne na telesni in duševni ravni posameznika ter v medosebnih odnosih. Na delovnem mestu posamezniki občutijo utrujenost in preobremenjenost, poleg tega pa sodobne bolezni vplivajo na uspešnost in učinkovitost posameznika pri izvedbi delovnih nalog in zadolžitev. Namen magistrske naloge je bil raziskati pojav stresa, izgorelosti in mobinga na delovnem mestu. Raziskali smo prisotnost ter dejavnike tveganja za omenjene sodobne bolezni: stres, izgorelost in mobing na delovnem mestu. Poleg tega smo preverjali tudi ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter metode ozaveščanja o morebitnem pojavu tveganj za sodobne bolezni na delovnem mestu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: sodobne bolezni, delovna mesta, stres, izgorelost, mobing, magistrske naloge Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1238; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,50 MB) |
17. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjihNevenka Terselič, 2011 Opis: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 878; Prenosov: 60 Celotno besedilo (1,17 MB) |
18. Odnosi na delovnem mestuAnamarija Šega, 2015 Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu
sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na
različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne
želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna
vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko
ognemo.
V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni
vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih.
Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla.
Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo
opravljeno hitreje in kvalitetnejše. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 769; Prenosov: 73 Celotno besedilo (615,13 KB) |
19. Izvajanje mobinga nad študenti pri študentskem deluDaša Plesničar, 2012 Opis: V diplomski nalogi smo preučevali, ali je v Sloveniji izvajanje mobinga nad študenti prisotno
med opravljanjem študentskega dela. Na podlagi kvalitativne analize smo si zastavili štiri
raziskovalna vprašanja, na katera smo skozi analizo strukturiranih intervjujev z desetimi
študenti prišli do želenih odgovorov. Analiza intervjujev je pokazala, da v veliki večini
študent ni tisti, ki bi povzročal težave in s tem dal povod za izvajanje mobinga nad njim,
temveč so delodajalec ali sodelavci tisti, ki pričnejo z izvajanjem mobinga. Nekatere
organizacije se v Sloveniji že spoprijemajo s problemom (klasičnega) mobinga nad
zaposlenimi, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in poskušajo, da v njihovih
podjetjih do njega ne bi prihajalo, zato z njim seznanjajo ključne ljudi, svoje zaposlene,
nekatere organizacije pa še ne vidijo velikega problema v tem, zato tudi ne iščejo rešitev, da
do tega ne bi prihajalo. Med drugim tudi malo podjetij obravnava študente, ki pri njih
opravljajo študentsko delo preko študentskega servisa, enakovredno kot ostale zaposlene, toda
kljub temu so velikokrat manjvredni, zato navadno prihaja do izvajanja mobinga nad njimi. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mobing, študent, delodajalec, konflikt Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 135 Celotno besedilo (403,19 KB) |
20. Mobing na delovnem mestu - rešitve nadrejenihSevda Šabić, 2021 Opis: V tej nalogi želimo prikazati temnejšo, v mnogih primerih izpuščeno stran poslovanja, ki jo
povzroča predvsem povečan stres v svetu, v katerem živimo. Torej, želimo prikazati mobing
kot obliko neprimernega delovnega vedenja, ki škoduje ne samo posamezniku in organizaciji,
temveč tudi široki mreži odnosov v družbenem sistemu. Mobing ima relativno kratko
zgodovino, a kljub temu so ga številne definicije poskušale podrobneje opisati in razložiti
njegovo pojavljanje. Zahvaljujoč raziskavam, je bila ustvarjena podoba za navadne ljudi, da
lažje prepoznajo mobing in da se prepreči nadaljnje nadlegovanje na delovnem mestu.
Mobing je izraz, ki postaja del vsakdanjosti in opisuje pojav, ki so ga strokovnjaki najprej
označili kot psihični teror na delovnem mestu. Mobing je pojav, ki negativno vpliva na
psihično, socialno in ekonomsko stanje posameznika. Zelo pomembno je njegovo pravočasno
preprečevanje in razreševanje, in sicer tako z vidika organizacije kot tudi posameznika.
Ključno vlogo pri tem imajo vodje v podjetju. Da bi ugotovili, kako se vodje spopadajo z
mobingom, smo izvedli raziskavo. Pri raziskavi je bila uporabljena metodologija intervjujev z
vodji v podjetju. Namen je bil ugotoviti, na kakšne načine si vodje v izbrani organizaciji
prizadevajo preprečevati in razreševati mobing.
Odgovori intervjuvancev so potrdili, da je mobing v njihovem podjetju prisoten. Intervjuvanci
kot glavne pogoje za uspešno poslovanje in doseganje ciljev podjetja izpostavljajo dobre
odnose in zadovoljstvo zaposlenih. Odgovori vprašanih so bili večinoma podobni. Njihovo
stališče je, da je zaposlene treba ozaveščati in izobraževati, saj se na ta način mobing lahko
prepreči ali vsaj omeji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mobing, delovni odnosi, nadrejeni, komunikacija, preprečevanje konfliktov, razreševanje konfliktov, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1020; Prenosov: 127 Celotno besedilo (2,45 MB) |