Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretična izhodišča: Uživanje škodljivih substanc v času nosečnosti vpliva tako na zdravje nosečnice, ploda in otroka. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja. Vzorec je vključeval 35 nosečnic, ki so bile v času raziskave obravnavane v ambulanti osebnega ginekologa/ginekologinje v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotni prikaz. Rezultati: Ugotavljamo, da je največ anketirank starih med 31 in 35 let (N = 13, f = 37 %) in da je bilo največ anketirank v času raziskave v 6. mesecu nosečnosti (N = 13, f = 37 %). Vse nosečnosti so potekale brez težav. Večina anketirank (N = 30, f = 86 %) meni, da imajo dovolj znanja o posledicah škodljivih substanc na njihovo zdravje, ki so ga največkrat pridobile skozi formalno izobraževanje v šoli ali na fakulteti (N = 16, f = 46 %). V času nosečnosti je največ anketirank opustilo pitje alkohola, uživanje kofeina, nezdrave prehrane in kajenje cigaret; povečalo pa se je število anketirank, ki so uporabljale zdravila na recept. Nobena izmed anketirank v času nosečnosti ni uživala drog ali alkohola. Anketiranke so kot najbolj nevarno škodljivo substanco za nosečniško telo ocenile uživanje drog in pitje alkohola. Največkrat se tudi strinjajo (N = 19, f = 54 %), da ima medicinska sestra v informiranju nosečnic o posledicah uživanja škodljivih substanc pomembno vlogo. Razprava: Nosečnica je aktivni člen odločitve o uživanju škodljivih substanc, zdravstvena nega pa naj bo pri tem na podlagi zakonodaje in dobrih praks aktivna pomoč.
Keywords: nosečnost, škodljive substance, posledice uživanja škodljivih substanc, zdravstvena nega nosečnice
Published in ReVIS: 02.07.2025; Views: 20; Downloads: 1
Full text (1,97 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva je večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami, ki se vključujejo v oskrbo varovancev. Osredotočena je namreč predvsem na zagotavljanje ustrezne kakovosti zdravstvene nege najranljivejših varovancev, česar zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotoviti. Namen diplomskega dela je bil raziskati stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v socialno varstvenih zavodih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja teoretičnih podatkov in kvantitativno raziskovanje z anketnim vprašalnikom. Vključenih je bilo 65 anketirancev, ki so zaposleni v enem izmed socialno varstvenih domov v Sloveniji. Podatke smo statistično obdelali z osnovno opisno statistiko s pomočjo programskega orodja Microsoft Excel in jih grafično ponazorili z ustrezno interpretacijo v programskem orodju Microsoft Word. Rezultati in razprava: Doživljanje in zaznavanje prisotnega stresa med anketiranci sta ocenjena s srednjo do visoko stopnjo. Glavni dejavniki, ki jih anketirani izpostavljajo, obsegajo premalo zaposlenih, razporede dela in obseg dela za izvedbo. Zaključek: V prihodnje bi bilo v zdravstvenih ustanovah treba zagotoviti strategije za obvladovanje stresnih dogodkov. Prav tako bi bilo treba kontinuirano spremljati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu in vključiti aktivnosti za odpravo dejavnikov stresa.
Keywords: stres, obremenjenost, zdravstvena nega, socialno varstveni zavod
Published in ReVIS: 01.07.2025; Views: 21; Downloads: 0
Full text (1,53 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Keywords: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 33; Downloads: 1
Full text (1,51 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Keywords: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Published in ReVIS: 24.06.2025; Views: 78; Downloads: 2
Full text (3,19 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji. Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce. Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Keywords: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 22.05.2025; Views: 299; Downloads: 29
Full text (1,03 MB)