21. |
22. |
23. |
24. |
25. Vpliv tehnologije na razvoj obveščevalne dejavnostiLuka Lupinc, 2023 Opis: Odkar obstaja človeštvo, je človek začel zbirati informacije, da si je čim bolj olajšal življenje. Obveščevalne službe so ključni element vsake države. Diplomsko delo predstavlja razvoj obveščevalnih služb od prvih zametkov do danes, razlaga z njo povezane pojme in na koncu tudi predvideva, kako se bo obveščevalna služba razvijala v prihodnje. V ospredje je postavljen zgodovinski razvoj obveščevalne dejavnosti, prav tako razvoj obveščevalne dejavnosti v Sloveniji. Posebna pozornost je namenjena primerjavi med obveščevalnimi sistemi sosednjih držav z obveščevalnim sistemom v Sloveniji. Opisane so sodobne metode in smernice, ki si jih obveščevalna služba za boljše delovanje obeta v prihodnje. Z dejstvom, da živimo v globalnem svetu in informacijski dobi, ki spreminja družbo v celoti, se je morala soočiti tudi sodobna obveščevalna dejavnost. Razvoj sodobne tehnologije in informacijske tehnologije na splošno, je bil vzrok, da se je spremenila tudi obveščevalna služba. Obveščevalne službe so pred novimi izzivi, ki niso samo strukturni ali vsebinski. Da bi lahko uspešno delovala, se mora obveščevalna služba prilagoditi vsem spremembam in pri tem biti še korak pred vsemi. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, da so se metode dela obveščevalne dejavnosti z razvojem tehnologije spremenile, prav tako se mora obveščevalna dejavnost nenehno prilagajati. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, razvoj obveščevalne dejavnosti, tehnologija, informacije Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 38 Celotno besedilo (895,32 KB) |
26. Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnostiEva Robida, 2023 Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem Objavljeno: 19.09.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 40 Celotno besedilo (1,48 MB) |
27. |