31. |
32. |
33. |
34. Kodeksi etike pravnih poklicevŠpela Švabelj, 2022 Opis: Etika in morala sta pogosto smatrani kot samoumevni zahtevi pri delovanju vseh posameznikov v sodobni družbi. Ko govorimo o etičnosti posameznika, se predvsem sprašujemo, ali deluje dobro ali deluje zlonamerno. Na podlagi tovrstnega vprašanja se razvija tudi moralnost posameznikovega obnašanja. Ko delujemo kot posamezniki ali kot del neke večje družbe, moramo upoštevati principe, ki nas vodijo v boljše odnose, boljše življenje in boljše življenje v družbi. Zavoljo tega pogosto priskočimo na pomoč ljudem v stiski, pomagamo starejšim pri opravljanju vsakodnevnih opravkov, ponudimo roko nekomu, svoj čas, voljo ali materialne dobrine, zato da bi nekdo lažje zaživel. Vse to delamo, ker smatramo, da je to etično in moralno od nas. Etično z vidika presoje, da želimo dobro, moralno kot skupek naših principov delovanja v dobri luči. Skozi čas so se principi moralnosti oblikovali paralelno z razvojem sodobne družbe. Pa vendar se ljudje pogosto znajdemo na razcepu, ko se vprašamo, ali bo naše dejanje dovolj dobro, če bo nekje pustilo slabe posledice, ali je morda bolje delovati drugače. Napisana in nenapisana pravila ne predvidevajo vseh potencialnih situacij, zaradi česar se zopet znajdemo pred etično dilemo, če želimo delovati dobro ali slabo, če želimo delovati po določenih načelih, kot so na primer krščanska, ali pa enostavno delujemo po prvotnem impulzivnem instinktu, ker se nam to v tistem momentu zdi pravilna odločitev. S tovrstnimi vprašanji se srečujemo tudi pri opravljanju svoje službe, kjer je naše delovanje pogosto pod drobnogledom drugih. Delovno mesto je prostor, kjer se od nas pričakuje ugledno, profesionalno, spoštljivo in vzorno vedenje, zato se naše obnašanje tam prilagodi okolju in družbi in je morda drugačno, kot bi bilo v našem prostem času. Vendar ali bi se obnašali povsem tako, če bi bilo naše delovno mesto v pravnem poklicu, kjer bi se od nas pričakovalo drugačno obnašanje že zaradi določene medijske izpostavljenosti, varovanja uglednosti, kot tudi zaradi zaupanja ljudstva v naše pravično delo? V slednjem primeru so v pomoč kodeksi etike, kateri zajemajo posamezna načela obnašanja pravnih poklicev med opravljanjem njihovega dela kot tudi v zasebnem času, zavoljo varovanja ugleda in ohranjanju zaupanja ljudstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posameznik, etika, pravila, obnašanje, odločanje
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (587,58 KB) |
35. |
36. |
37. |
38. Primerjalno pravni vidik ustavno pravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA - študija primera Dobbs v. JacksonMartin Podbregar, 2023 Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s primerjalnopravnim vidikom ustavnopravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in ZDA. Posvetili smo se študiji primera Dobbs v. Jackson, o katerem je Vrhovno sodišče ZDA izdalo odločitev konec junija 2022. Na kratko smo predstavili umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski pojem in postopke za umetno prekinitev nosečnosti v Republiki Sloveniji ter pregledali relevantno zakonodajo. Napravili smo izčrpen pregled ustavnopravnih virov na ravni Republike Slovenije, EU in ZDA, vključno s sodno prakso Ustavnega sodišča RS, ESČŠ in Vrhovnega sodišča ZDA. Na enem mestu smo povzeli tudi zaključke pravne teorije v zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Predstavili smo načine ustavnopravne presoje in različne teste, ki jih ustavna sodišča uporabljajo pri ustavni presoji. Napravili smo celovito študijo odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson, od materialnopravne analize do širših družbenopolitičnih vidikov sodbe. Študija primera tako predstavlja celovit in zaokrožen akademski izdelek v slovenščini. V zadnjem poglavju je avtor dela podal tudi svoj komentar. Raziskava je potrdila, da umetna prekinitev nosečnosti tudi po sprejetju odločitve v zadevi Dobbs v. Jackson ostaja ustavnopravna kategorija v ZDA, saj to velja le na zvezni ravni. Samo v primeru, da bi v ZDA sprejeli amandma k ustavi, ki bi izrecno zavrnil pravico do umetne prekinitve nosečnosti, bi ta prenehala obstajati kot ustavnopravna kategorija. Raziskava je potrdila hipotezo, da je umetna prekinitev nosečnosti v pravu Republike Slovenije ustavnopravna kategorija in bo, razen v primeru sprememb Ustave RS, to tudi ostala.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Dobbs v. Jackson, Roe v. Wade, svobodno odločanje o rojstvih otrok
Objavljeno: 12.12.2023; Ogledov: 283; Prenosov: 29
Celotno besedilo (784,73 KB) |
