31. Fizioterapevtska obravnava starejših odraslih v institucijah in na domuBlaž Pleteršnik, 2022 Abstract: Staranje je proces, ki doleti vsakega. Slovenija se kot tudi ostale razvite države sveta sooča z demografsko krizo, ki je posledica staranja prebivalstva. Delež starejše populacije se veča, kar prinaša nove izzive in spremembe na področjih zdravstva, ekonomije in sociologije. Pri skupini starejših odraslih so v večjem številu kot pri ostalih skupinah prisotne specifične zdravstvene značilnost. Značilne so pogoste poškodbe mišično-skeletnega sistema, med katere uvrščamo zlome, ki so lahko pri starejših odraslih tudi usodni. Pri starejših odraslih je prisotno tudi veliko kroničnih obolenj, kot so srčno-žilne bolezni, kronična obstruktivna bolezen pljuč in možgansko-žilne bolezni. Pri starejših so pogosti tudi geriatrični sindromi, med katere prištevamo tudi padce in krhkost. Naštete značilnosti vplivajo na funkcionalnost posameznika in povzročajo težave pri opravljanju osnovnih in instrumentalnih življenjskih aktivnosti, kar negativno vpliva na samostojnost starejšega odraslega. Posledično se veča število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Ta se pri nas pretežno izvaja v institucijah, kot so negovalni oddelki bolnišnic in v domovih za starejše. V nalogi smo raziskali fizioterapevtsko obravnavno starejših odraslih na domu, ki je lahko del storitev dolgotrajne oskrbe. Fizioterapevtska obravnava na domu je lahko učinkovita tako kot del rehabilitacije ali kot preventiva pri preprečevanju padcev in funkcionalnega upada pri starejših odraslih. Pomembna je prilagoditev obravnav posameznemu starejšemu odraslemu in njegovim potrebam, sodelovanje s soudeleženimi pri obravnavah in oskrbi ter določanje uresničljivih ciljev. Tudi slovenski Zakon o dolgotrajni oskrbi zajema izvajanje fizioterapevtskih storitev na domu za ohranjanje samostojnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: staranje prebivalstva, zdravje starejših odraslih, dolgotrajna oskrba, fizioterapevtska obravnava starejših odraslih na domu
Published: 08.04.2022; Views: 1049; Downloads: 79
 Fulltext (1,04 MB) |
32. Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostareleDževada Džebić, 2021 Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni
delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v
delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati
z bolniki in njihovimi svojci.
Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt,
paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske
naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer
polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo
ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec
je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo
pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih.
Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti,
delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre
zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre
podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 791; Downloads: 64
Fulltext (806,19 KB) |
33. Dolgotrajna oskrba in fizioterapevtska obravnava starejših odraslihŽiva Kozole, 2022 Abstract: Staranje populacije postaja problematika 21. stoletja, saj z naraščajočim številom starejših odraslih narašča tudi potreba po dolgotrajni oskrbi, po drugi strani pa hiter tempo življenja sorodnikom onemoglih starejših odraslih pogosto ne omogoča, da bi zanje skrbeli v udobju njihovega doma. Pogosto pa je takšna oblika neformalne oskrbe starejših iz strani svojcev lahko udi zdravstveno nevarna, zahtevna in obremenjujoča. Nemalokrat so zato prisiljeni sorodnika predati v institucionalno varstvo. Mnogi starejši odrasli to spremembo vzamejo kot dobro, saj so bili doma morda osamljeni, na nekatere pa vpliva negativno, kar se lahko kaže tudi kot poslabšanje zdravstvenega stanja, prisotnost depresije in progresijo demence. Sorodnikom starejših odraslih na domu navadno pomaga patronažna služba, socialni oskrbovalci in redkeje fizioterapevti. Fizioterapija ima zato na področju dolgotrajne oskrbe izjemno potencialno razvojno vlogo pri krepitvi kakovosti staranja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Fizioterapija, starejši odrasli, dolgotrajna oskrba, imunski sistem.
Published: 20.05.2022; Views: 936; Downloads: 99
Fulltext (822,77 KB) |
34. Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v SlovenijiAna Graf Mlinar, 2021 Abstract: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Found in: ključnih besedah
Keywords: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Published: 22.08.2022; Views: 718; Downloads: 92
Fulltext (676,18 KB) |
35. Projektni management socialne infrastruktureMatjaž Slak, 2022 Abstract: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Published: 08.09.2022; Views: 750; Downloads: 76
Fulltext (2,76 MB) |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. Oskrba starostnikov v domu za starejše in v domači oskrbiSead Avdić, 2022 Abstract: Dandanes je zelo veliko starejše populacije. Velika večina se ne more odločiti, ali bi odšla v dom za starejše ali bi ostala v domači oskrbi. Pri tem se pojavlja problem, ki bo tudi v prihodnje vse pogostejši, tj., da so nekateri domovi žal prepolni, hkrati je pa to tudi prevelik strošek glede na povprečno nizke pokojnine za naše okolje. Dom za ostarele pomeni za starostnika nekaj čisto novega, predstavlja mu nove izzive in prilagajanje na novo življenjsko okolje. Obstajajo pa tudi druge možnosti, v katerih starostnik lahko biva in uživa svoja pozna leta. To so npr. varovanje na daljavo, pomoč na domu, nega na domu, dnevno varstvo, oskrbovana stanovanja, začasni sprejemi v domu, ter domsko varstvo, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju. Sam menim, da ima vsak starostnik pravico ostati v domači oskrbi, vse dokler lahko poskrbi sam zase oz. zanj lahko skrbijo svojci, družina, prijatelji in podobno. Obstajajo pa tudi društva, ki se ukvarjajo s starostniki na področju kulture, umetnosti, športa, varstva okolja ipd. V svoji diplomski nalogi bom raziskoval, ali si starostniki želijo ostati v domači oskrbi ali želijo oditi v dom za starejše. Informacije sem pridobil preko anket, ki sem jih izvajal v domu starejših občanov v Medvodah, in s starostniki, ki živijo v domači oskrbi v Kamniku. Ugotovil sem, da si vsak starostnik želi ostati v domači oskrbi čim dlje časa, saj se tam počuti bolj varnega, v okolju mu je že vse znano, ko pa odide v dom za ostarele, pa se mora prilagajati vsemu na novo. Zaradi trenutne situacije z virusom covid-19 je bilo anketiranje malo težje izvedljivo, saj smo imeli v državi posebne ukrepe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: staranje, starostniki, domovi za ostarele, varstvo starostnikov, nega starostnikov, covid-19, domača oskrba, diplomske naloge
Published: 22.12.2022; Views: 567; Downloads: 95
Fulltext (2,01 MB) |
