41. Evropski parlament po Lizbonski pogodbiMaruša Ceket, 2012 Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, Evropska skupnost, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o Evropski uniji, Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice, Pogodba o ustavi za Evropo, Lizbonska pogodba, Evropski parlament, proračun Evropskega sodišča, poslanci, politične skupine
Published: 31.07.2018; Views: 2733; Downloads: 134
 Fulltext (1,75 MB) |
42. |
43. |
44. Diskriminacija na trgu delaTanja Dakić, 2011 Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, delovno razmerje, direktiva, diskriminacija, enakopravnost, enakost, institucija, konvencija, pogodba o zaposlitvi, spol, ustava, zakon
Published: 03.08.2018; Views: 2140; Downloads: 128
Fulltext (1,29 MB) |
45. |
46. |
47. |
48. Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blagaInes Nekič Leben, 2016 Abstract: Diplomsko delo "Praksa članic EU v zvezi s prostim pretokom blaga" predstavlja temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v EU. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila zelo pomembna pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes zelo pomembna za njegovo delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo treba odpraviti vrsto ovir, ki so bile vzpostavljene s strani države članice, da bi se zaščitilo domače gospodarstvo. V diplomskem deluje poudarek predvsem na uvozu in izvozu blaga med državami članica ter s tem povezanih ovirah. Opisana sta člena 34 in 35 PDEU ter opredeljene so njune izjeme.Veliko pozornosti je posvečene tudi členu 110 PDEU.Zaradi pomembne vloge Sodišča EU so v diplomskem delu izpostavljene še najpomembnejše sodne odločbe Sodišča EU s področja prostega pretoka blaga.
Found in: ključnih besedah
Keywords: notranji trg, prosti pretok blaga, Pogodba o delovanju Evropske unije
Published: 17.08.2018; Views: 2814; Downloads: 143
Fulltext (438,04 KB) |
49. BrexitMarko Vehovar, 2018 Abstract: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 3552; Downloads: 349
Fulltext (1,32 MB) |
50. |
