131. Organizacijski in kadrovski vidik prekrškovnega organa PolicijaAndraž Bergant, 2023 Opis: Policija je največji prekrškovni organ v Republiki Sloveniji, ki mu predpisi dajejo širok spekter stvarnih pristojnosti za nadziranje. Izvajanje nalog poleg veliko znanja terja ustrezen organizacijski in kadrovski model, ki se uspešno odzove na spremembo zakonodaje in specifike sodne prakse. S primerjalno in zgodovinsko metodo so bile za obdobje petih let med seboj primerjane enote prekrškovnega organa Policija. V primerjavo so bili vključeni podatki o zasedenosti delovnih mest, obremenjenosti s postopki o prekršku in ustavitvah ter njihovem zastaranju, času potrebnem za izdajo posameznega akta prekrškovnega organa oziroma vložitev obdolžilnega predloga in plačanih stroških postopka. Z analizo navedenega ter sintezo v zaključku sta se na verodostojen način ugotovili uspešnost in učinkovitost posamezne enote, policijske uprave ter naposled prekrškovnega organa Policija. Z deduktivno metodo je bil sprva zavzet kadrovski in organizacijski vidik policije kot celote, nakar je bila raziskava usmerjena v posamezne enote prekrškovnega organa Policija. Delo je bilo osredotočeno na pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo naloge prekrškovnega organa na VI. ravni izobrazbe. S kvantitativno metodo, anketo, se je ugotovil pogled slednje omenjenih izvajalcev postopka o prekršku na obstoječe stanje, tako je bil neposredno ugotovljen njihov vidik stanja, ki je pripomogel k snovanju predlogov za izboljšanje le-tega. Omeniti je treba še primerjavo dela slovenske, avstrijske in hrvaške policije. Primerjani so bili kadrovski podatki, število prekrškov, velikost prebivalstva in območje, na katerem opravljajo svoje prvenstvene naloge, s čimer so se ugotovile podobnosti in razlike treh policij. Namen raziskave je bil najti optimalen organizacijsko kadrovski model policije kot prekrškovnega organa, s ciljem ugotoviti uspešnost in učinkovitost organizacijsko kadrovskega ustroja policije. Na podlagi raziskave, kakršne še ni bilo, se ugotovi, da Policija v kadrovsko organizacijskem smislu delo prekrškovnega organa opravlja uspešno in učinkovito, pri čemer je kljub navedeni oceni, vsled boljše strokovnosti in enotnosti dela, izražena potreba po optimizaciji. Učinki slednje bodo, iz razloga velikosti organa, vidnejši, posledično bo optimizacija bolj upravičljiva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, prekrškovni organ, postopek o prekršku, uspešnost, učinkovitost, organiziranost, zaposlovanje, kadri
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (4,83 MB) |
132. Pravna ureditev uporabe in nadzora nad izvajanjem aktivnosti brezpilotnih zrakoplovov v policijiPika Mihelič, 2023 Opis: Osnovna Uredba (EU) 2018/1139 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva, skupaj z delegiranimi in izvedbenimi predpisi, predstavlja pravno podlago za urejanje brezpilotnih zrakoplovov na ravni Evropske unije. Navedeni akti praviloma ne veljajo za izvajanje državnih aktivnosti, iz česar izhaja, da je za njihovo delovanje praviloma potrebno sprejeti posebne nacionalne predpise. Države članice se lahko vseeno na podlagi mehanizma »opt-in« odločijo, da bodo posamezna poglavja uredbe veljala tudi za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Medtem ko so se številne države Evropske unije odločile za uporabo omenjenega mehanizma, Republika Slovenija te odločitve zaenkrat uradno še ni sprejela. Iz navedenih okoliščin izhajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na natančno definicijo državnih aktivnosti, njihovo razmejitev ter možnosti uporabe splošnih predpisov pri izvajanju aktivnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih opravljajo policija, vojska ter drugi državni organi, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. Prav tako trenutno veljavni Zakon o letalstvu podrobneje ne ureja državnih aktivnosti niti brezpilotnih zrakoplovov. Zato so v magistrskem delu na podlagi analize evropskih in nacionalnih predpisov, izvajanja intervjujev v Slovenski vojski, Slovenski policiji in na Ministrstvu za infrastrukturo ter preučitve primerov dobrih praks v tujih državah podani odgovori na številna vprašanja. Skozi prizmo predloga novega Zakona o letalstvu in zahtev evropskih predpisov so oblikovana izhodišča za pripravo Pravilnika o letenju policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, upravljanju varnosti ter druge posebnosti v zvezi z letenjem policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov. V nadaljevanju so predstavljeni možni načini umestitve strokovnega in letalsko-varnostnega nadzora nad uporabo policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v obstoječo strukturo notranjega nadzora. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ustrezna pravna ureditev uporabe in nadzora nad aktivnostmi s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v policiji. Ugotovitve magistrskega dela so lahko vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonov ter podzakonskih predpisov, saj je na enem mestu sistematično analizirana relevantna pravna ureditev, navedeni pa so tudi konkretni predlogi za ureditev izvajanja nadzornih nalog nad uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov v policiji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sistemi brezpilotnih zrakoplovov, evropska ureditev, slovenska policija, slovenska vojska, državne aktivnosti, letalsko-varnostni nadzor
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 388; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,33 MB) |
133. |
134. Modernizacija posebne policijske enote z ustanovitvijo postaje posebne policijske enoteMiha Ajtnik, 2023 Opis: Magistrsko delo obravnava organiziranost in položaj Posebne policijske enote znotraj sistema Slovenske policije. Obravnava potrebo po ustanovitvi in uporabi dobro izurjene policijske enote kot tudi zgodovinski razvoj Posebne policijske enote v Sloveniji. V naši soseščini in tudi pri nas se pojavlja vse več varnostno pomembnih in kritičnih dogodkov, ki vplivajo tako na trenutno stanje varnosti v državi kot tudi na sam varnostni sistem Republike Slovenije. Zaradi varnostnih okoliščin je neizbežno potrebna modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote. Le tako bo Posebna policijska enota ustrezno pripravljena, opremljena in usposobljena za odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke v najkrajšem možnem času. Magistrsko delo obravnava ključni element za sodobno, hitro in uspešno delovanje Posebne policijske enote, to je modernizacija organiziranosti posebne policijske enote v samostojno policijsko postajo znotraj policijske uprave. V magistrskem delu so prikazana tako raziskovalna vprašanja kot tudi rešitve na zastavljena raziskovalna vprašanja. Za dosego vseh potrebnih rezultatov magistrskega dela so bile v magistrskem delu uporabljene posamezne znanstvene metode, ki so pripeljale avtorja do želenih rezultatov. Cilj magistrskega dela je ugotoviti učinkovitost modernizacije organiziranosti Posebne policijske enote za boljše in hitrejše delovanje. Cilj je tudi ugotoviti, kako organizacija prilagaja svojo organiziranost ob pojavi nalezljivih bolezni. Namen magistrskega dela je tudi ugotoviti, da je modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote resnično pomembna za zagotavljanje dovolj visoke stopnje varnosti na posameznih območjih v Sloveniji in tudi na celotnem ozemlju Republike Slovenije, vključno z vplivi na sam sistem zagotavljanja nacionalne varnosti. Učinkovito in hitro odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke namreč rešuje življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, posebna policijska enota, modernizacija, organiziranost, hitrost odzivanja, kritična situacija, zgodovinski razvoj, »amok«, nalezljiva bolezen, prilagajanje organiziranost
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,55 MB) |
135. Cestnoprometno pravo na področju zasega motornih vozil v Republiki SlovenijiPetra Šmid Rebernik, 2023 Opis: Prometna varnost v Sloveniji in tudi v vseh evropskih državah igra zelo pomembno vlogo. Motorizirani cestni promet je ena bistvenih značilnosti sodobnega razvoja in civilizacije. Ljudje so kot vozniki različno sposobni za udeležbo v prometu. Pri tem igrajo zelo veliko vlogo voznikove lastnosti, izkušnje, starost, spočitost, alkohol ... Ko sedemo za volan, vsi vemo, da moramo uporabljati varnosti pas, da mora biti vozilo tehnično izpravno, da v prometu upoštevamo cestnoprometna pravila in da posedujemo veljavno vozniško dovoljenje. Pri spoštovanju predpisov v cestnem prometu igra policija ključno vlogo, saj iz prometa izloči voznike in vozila, ki ogrožajo varnost drugih udeležencev v prometu. Nespametno ravnanje takšnih voznikov lahko terja visok davek, človeško trpljenje, hude telesne poškodbe ali celo smrt udeleženih v prometni nesreči. Za tiste, ki kršijo prometne predpise, morajo obstajati sankcije in njihova vloga je pomembna pri ohranjanju ugodnega stanja varnosti v prometu. Tako s sankcioniranjem poskuša policija spametovati kršitelje v cestnem prometu in s tem vplivati na njihovo ozaveščenost. Namen magistrskega dela je proučiti zakonska določila v Sloveniji, na podlagi katerih mora policist zaseči motorno vozilo. Pri tem smo uporabili normativno-dogmatično metodo, ki smo jo nato uporabili še pri preučitvi zasega motornega vozila v tuji zakonodaji Republike Hrvaške, Avstrije in Italije. S pomočjo zgodovinske metode smo preučili spremembo prometne zakonodaje pri zasegu motornega vozila skozi čas. Sociološko metodo smo uporabili, ko smo izdelali vprašalnike in od pristojnih izvajalcev za odvoz in hrambo motornih vozil ter sodišča, ki prispevajo vsak svoj del k zasegu, pridobili vpogled v njihovo delo. Uporabili smo tudi statistično metodo, kjer smo analizirali število zaseženih motornih vozil od leta 2008 do 2020. Primerjalno pravno metodo smo uporabili pri analizi tovrstne ureditve v tujem pravnem redu. V večini držav ne poznajo instituta zasega motornega vozila, vendar države strmijo k izboljšanju stanja varnosti v cestnem prometu z nenehno spremembo zakonodaje in strožjim sankcioniranjem hujših kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Da bi se stanje varnosti v cestnem prometu dvignilo na višjo raven, bi morale države vložiti bistveno več truda v izboljšanje prometne infrastrukture, v razvoj prometne kulture in v povečanje prometne discipline vseh udeležencev cestnega prometa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cestnoprometni prekršek, zaseg, motorno vozilo, policija, policijsko pooblastilo
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 224; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,88 MB) |
