Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


111 - 120 / 173
First pagePrevious page891011121314151617Next pageLast page
111.
112.
113.
Varstvo osebnih podatkov in pravica do pozabe
Vesna Bobanec, 2015

Abstract: Hiter razvoj tehnologije prinaša veliko novih izzivov na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti na internetu. Na svetovnem spletu smo navajeni preverjati različne informacije, od poslovnih do zasebnih, do katerih imamo predvsem hiter dostop. Druženja na družbenih omrežjih so postala stalnica v našem življenju, kjer delimo z znanci in prijatelji raznolike trenutke iz naših življenj. Vsem tem podatkom lahko rečemo neke vrste naša virtualna zgodovina. Vendar pa lahko pride do problema, kadar želimo te podatke iz različnih razlogov izbrisati s svetovnega spleta, ker so za nas postali iz nekega razloga moteči, vendar so jih naši prijatelji s spleta že delili in razširili naprej. Še večji problem imamo, kadar je nekdo drug o nas objavil neke moteče podatke, morda celo iz maščevanja. S tem problemom se ukvarja tudi pravica do pozabe, ki bo podrobneje obravnavana v magistrskem delu. Naše osebne podatke, ki jih puščamo za seboj na svetovnem spletu, shranjujejo v uporabniške profile in jih lahko nato uporabijo za ciljno trženje. Naše osebne podatke nam lahko tudi ukradejo, se z njimi okoristijo ali nam celo ukradejo našo identiteto. Zato je zelo pomembno, da razvoju tehnologije istočasno sledi tudi razvoj zakonodaje na področju varstva podatkov. Zato je v ospredje magistrske naloge postavljena prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU vključno s pravico do pozabe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: splet, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravica do pozabe, pravica do zasebnosti, pravica javnosti do obveščenosti, varnost na spletu, prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU, uporabniški profili, ciljno trženje, piškotki, informacijski pooblaščenec
Published: 23.12.2019; Views: 2311; Downloads: 104
.pdf Fulltext (1,48 MB)

114.
Ohranjanje in reprodukcija umetniških in zgodovinskih del skozi pravice intelektualne lastnine
Mia Janežič, 2020

Abstract: Diplomsko delo predstavlja pogled prava na tehnike ohranjanja in reprodukcije umetniških del, posebej skozi pravice intelektualne lastnine, ter razmerje med lastninsko pravico in javnim dobrom, še posebej, kar zadeva kulturne znamenitosti. V začetku so opredeljene pravice intelektualne lastnine in avtorska pravica v umetnosti. Pomembnost te tematike je v težki naravi umestitve umetnosti v rigidne okvire pravne sfere, različnih načinih, kako bi dela pravno in dejansko zavarovali za prihodnje generacije, ter posebni problematiki, ki se pojavlja ob vsakršnem soočanju lastninske in avtorske pravice. Osredotoča se na opredelitev izvirnega dela in ved, ki se z ohranjanjem in reprodukcijo del ukvarjajo, ter tako povzame bistvene lastnosti arheologije, muzeologije in etnografije ter njihove vplive na izvirno delo, prav tako pa na tehnike in načine njegovega predelovanja, ki narekujejo podaljšanje in zavarovanje samega obstoja dela. Srečamo se z inspiracijo, predelavo in reprodukcijo, pri kateri gre predvsem za kopistiko iz ene vrste likovnih del v enake ali druge. Drugi del naloge je posvečen javnemu dobru in predvsem kulturni dediščini. Opredeljeni sta lastninska pravica in njeno delovanje, prav tako pa tudi njeno konkuriranje z javnim dobrom in pogoji, ki so le-temu v prid pri morebitnem razlastninjenju. Uporabljene metode dela so interpretativna, analitična, primerjalna in zgodovinska.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravice intelektualne lastnine, avtorsko delo, avtorske pravice, varstvo umetniških del, pravica reproduciranja, kulturni spomeniki, lastninska pravica
Published: 31.12.2020; Views: 1446; Downloads: 118
.pdf Fulltext (2,45 MB)

115.
Analiza Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
Aleš Jelenc, 2020

Abstract: V času prejšnje države so se pravice na nepremičninah lahko ustanavljale in prenašale zunajknjižno. Omenjeno pravno prakso je leta 2003 prekinilo sprejetje Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi, ki v skladu z načeli javnosti, publicitete in zaupanja v javne zemljiškoknjižne evidence zagotavljata pravno varnost pridobiteljem nepremičnin z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. S sprejetjem nove sistemske zakonodaje je nastala pravna praznina glede varstva pridobiteljev posameznih delov stavb, ki so svojo lastnino pridobili neknjižno pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje. Zakonodajalec je to pravno praznino prvič poskušal zapolniti leta 2008 z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Cilj zakona je bil vzpostaviti učinkovit sistem, ki bi na hiter in ekonomičen način omogočil usklajenost evidenc zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin. Vendar zakon zaradi različnih razlogov v praksi ni v celoti zaživel. Sodni zaostanki so se večali, prihajalo je do neenotne sodne prakse glede posameznih vprašanj. Zato je bil leta 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki je odpravil nekaj administrativnih ovir ter postopek prilagodil načelu ekonomičnosti. Ena izmed glavnih novosti ureditve je, da se po tem zakonu etažna lastnina lahko vzpostavi samo za stavbe, za katere je pravna podlaga za pridobitev etažne lastnine nastala pred 1. januarjem 2003. Nova ureditev prinaša še nekaj poenostavitev postopka ter novih rešitev, postopek pa je uporaben za vse tri oblike "dejanske etažne lastnine".
Found in: ključnih besedah
Keywords: etažna lastnina, pripadajoče zemljišče, dejanska etažna lastnina, gradnja na tujem zemljišču, pravica uporabe zemljišča, superficies solo cedit
Published: 31.12.2020; Views: 1968; Downloads: 161
.pdf Fulltext (475,13 KB)

116.
Management znanja in pravica do zasebnosti
2014

Found in: ključnih besedah
Keywords: znanje, management znanja, procesi, procesi managementa znanja, zasebnost, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov
Published: 06.01.2021; Views: 1043; Downloads: 28

117.
Oglaševanje na področju tržnega prava
Aleksandar Janković, 2020

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali oglaševanje na področju tržnega prava. Najprej smo opredelili pojem tržnega prava, ki nam je služil kot okvir za nadaljnjo obravnavo komuniciranja. Kot obliko komuniciranja smo nato opredelili oglaševanje, njegovo zgodovino ter sredstva, skozi katera se oglaševanje udejstvuje. Po podrobni analizi oglaševanja smo prešli na obravnavo njegove pravne regulacije. Pregledu slovenske in evropske zakonodaje je sledila obravnava samoregulative oglaševanja s strani Slovenske oglaševalske zbornice in Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Končni del naloge zajema ključne nedovoljene oblike oglaševanja, s katerimi smo kot posamezniki neprestano obkroženi. Pri pisanju diplomske naloge smo pretežno uporabili deskriptivno metodo. Med pisanjem smo prav tako uporabili metodo zgodovinske razlage, s katero smo predstavili zgodovinski pregled oglaševanja, metodo kompilacije skupaj z analitično in sintetično metodo, s katerimi smo obravnavali dela drugih avtorjev. Diplomsko nalogo smo razčlenili na posamezne zaključene dele, ki smo jih nato združili in predstavili kot celoto. Namen diplomske naloge je predstaviti pojem tržnega prava v odnosu do oglaševanja ter ostale relevantne zakonske določbe in področja urejanja. Cilj diplomske naloge je ustrezno predstaviti pravna področja, ki tvorijo celoto tržnega prava in vanjo umestiti oglaševanje v okviru veljavne pravne ureditve. Zaradi prenasičenosti konkurence na trgu so oglaševalci primorani poseči po spornih oblikah oglaševanja. Postavljeni so pod pritisk trga, ki jih v sili v uporabo neetičnih in nemoralnih oglaševalskih oblik. Zaradi neprestanega nastanka novih iznajdljivih oblik oglaševanja je pravna ureditev, ki bi lahko sledila hitrim spremembam, nemogoča.
Found in: ključnih besedah
Keywords: oglaševanje, tržno pravo, pravica do svobode izražanja, komuniciranje, nedostojno oglaševanje
Published: 09.03.2021; Views: 1167; Downloads: 82
.pdf Fulltext (668,18 KB)

118.
Uresničevanje pravice do zdrave pitne vode na primeru kraškega vodonosnika
Martina Stegel, 2020

Abstract: Voda je življenje. Voda je naravna dobrina, ki je bistvena za življenje, prav tako pa je ključna za uresničevanje temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do človekovega dostojanstva itd. Gre za pravice, ki jih ni možno uresničevati brez vode, saj brez nje ni življenja. Zdrava pitna voda ni nekaj samoumevnega, ampak je v sodobnem času cenjena dobrina, ki mora biti kot taka tudi ustrezno priznana in varovana. V letu 2016 je bila pravica do pitne vode vpisana v 70.a člen Ustave RS, kar pomeni, da se zavedamo njene pomembnosti in nenadomestljivosti. Za zaščito pitne vode bi bilo treba spremeniti način življenja, vodne vire uporabljati bolj trajnostno ter zaščititi zaloge pred onesnaženjem. V magistrskem delu so v ospredje postavljeni kraški vodonosniki, ki v sebi skrivajo velike količine pitne vode in zagotavljajo pitno vodo za več kot polovico prebivalcev Slovenije. Kraški vodonosniki so zaradi svojih posebnosti zelo dovzetni za onesnaženja, zato bi jim morali nameniti posebno pozornost in jih ustrezno zavarovati. Dolgoročna in načrtna zaščita kraških vodonosnikov mora temeljiti na poznavanju njihovih posebnih značilnosti in strokovnih podlagah. Ureditev tega področja zahteva določene omejitve urbanizacije in omejitve človekovih dejavnosti, a je to nujno potrebno, če si želimo iz pipe natočiti kozarec dobre pitne vode.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do zdravega življenjskega okolja, pravica do pitne vode, onesnaževanje okolja in voda, kraški vodonosnik
Published: 09.03.2021; Views: 1374; Downloads: 117
.pdf Fulltext (1,62 MB)

119.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
Nina Štemberger, 2020

Abstract: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Published: 10.03.2021; Views: 1793; Downloads: 129
.pdf Fulltext (1,16 MB)

120.
Posledice vpliva sprememb SPZ na ureditev etažne lastnine in stavbne pravice
Ana Velikanje, 2020

Abstract: Stvarno pravo predstavlja ožji del sistema civilnega prava in ureja razmerja med posamezniki v povezavi z razmerji pripadnosti in oblasti na stvareh, zato ga je nemogoče izolirati od vsakodnevnega dogajanja in napredka družbe. Poslovni promet in nova prostorska zakonodaja sta prinesla potrebe po ureditvi razmerij, ki so se že oblikovala in za katera so se uporabljali obstoječi manj primerni instituti. Strokovna pobuda za posodobitev nekaterih institutov stvarnega prava v Stvarnopravnem zakoniku in drugih zakonih je bila vložena že leta 2016 in je konec leta 2019 privedla do oblikovanja predloga Zakona o dopolnitvah in spremembah SPZ (novela SPZ-B), ki je bil 5. marca 2020 tudi sprejet. Novela zakona je uzakonila več sprememb, v magistrski nalogi bodo predstavljene tiste, ki so bile uvedene na področju etažne lastnine in stavbne pravice. Na področju etažne lastnine je največja dopolnitev novi institut povezanih nepremičnin. Omogoča ureditev položajev, ko je določena nepremičnina, potrebna za nemoteno rabo nepremičnine v etažni lastnini in tiste, ki ni etažno oblikovana. Z novelo SPZ-B se odpravlja časovna omejitev trajanja stavbne pravice ter uveljavlja možnost dispozitivne določitve višine nadomestila, ki ga lastnik zemljišča dolguje imetniku stavbne pravice ob prenehanju le-te. Nadalje SPZ-B določa novosti glede prehoda stvarnih pravic v primeru delitve, izrednega upravljanja s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča ter posledic oblikovanja etažne lastnine na druge stvarne pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: stvarnopravni zakonik, novela SPZ-B, etažna lastnina, povezane nepremičnine, stavbna pravica, omejitev trajanja, višina nadomestila
Published: 10.03.2021; Views: 1625; Downloads: 214
.pdf Fulltext (978,14 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top