131. Meje odločanja po prostem preudarku - primer nošenja orožjaJernej Smolej, 2021 Opis: Upravno pravo je pravno področje, ki je v moderni oz. sodobni državi nepogrešljivo. Predstavlja standard vsake civilizirane družbe. Njegov namen je usklajevanje javnega in zasebnega interesa, zato ga je vredno obravnavati kot stičišče med interesom družbe in interesom posameznika. Pomemben segment upravnega prava je upravni postopek. Njegova procesna narava nam omogoča, da skozi proces pravil in načel dosežemo ravnotežje med javnim in zasebnim interesom. Hkrati upravni postopek preprečuje arbitrarnost in ščiti pravice strank. Upravni organ je v upravnem postopku zavezan k strogi uporabi načel, na katerih upravni postopek temelji. V upravnem postopku je moč zaslediti pojem diskrecijske pravice. Njena posebnost je, da ne gre za pravico posameznika, temveč za pravico upravnega organa. Na podlagi diskrecijske pravice lahko organ odloča med več zakonsko določenimi možnostmi. Gre za možnosti, ki so pravilne, upravni organ pa izbere tisto, ki je najustreznejša. Pooblastilo za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ima organ v samem zakonu oz. podzakonskem aktu. V kolikor mu zakon ali podzakonski akt takšnega pooblastila ne določata izrecno, upravni organ ne sme odločati diskrecijsko. Na podlagi omenjene pravice upravni organ odloča pri izdaji orožne listine posamezniku. Gre za proces, kjer posameznik odda vlogo za pridobitev orožnega lista. Na podlagi predloženih, zakonsko veljavnih dokazov, ki jih mora predložiti posameznik ob oddaji vloge, upravni organ sprejme svojo odločitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, upravni organ, diskrecijska pravica, orožna listina
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1055; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
132. Neodvisna, nepristranska, odgovorna sodna veja oblasti – steber politične prihodnosti in vladavine prava v Evropski unijiMaja Cigoj, 2021 Opis: Doktorska disertacija obravnava pomen pravice do neodvisnega, nepristranskega in odgovornega sodišča s poudarkom, usmerjenim na ohranjanje skupnih vrednot skupne celote EU. S pomočjo aksiološke raziskovalne metode in ob podpori kritičnoanalitične in primerjalno-pravne ovrednotimo obstoječo institucionalno strukturo EU. V ospredje je postavljena sodna veja oblasti. Iščemo pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na varstvo temeljnih pravic posameznika v EU. S ciljem, da bi raziskali možnosti oblikovanja tesnejše ustavne integracije EU, in sicer prek varstva temeljnih pravic posameznika, opazujemo v pravnem redu EU ravnanja političnih institucij EU kot snovalk smernic razvoja varstva človekovih pravic in tudi sodstva EU, s Sodiščem EU na čelu, ki predstavlja skupaj z ESČP avtoriteto nadnacionalnega sodnega varstva človekovih pravic v evropskem prostoru in transnacionalnih subjektov, na katerih leži odgovornost za ustvarjanje soft-law mehanizmov za nadaljnjo integracijo sodstva EU. Čeprav je raziskava omejena na osrednjo in vzhodno Evropo ter je vzeta v ozir le pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, razkriva vse razsežnosti omejenega dostopa posameznika do Sodišča EU. To predstavlja bistveno pomanjkljivost avtonomnega sodnega varstva pravic v EU. Doktorska disertacija ponudi vsem relevantnim deležnikom model za nadgradnjo lastnega avtonomnega nadnacionalnega sistema varstva pravic iz Listine s pritožbo posameznika pred Sodiščem EU, ki bi znatno pripomogla k razvoju EU v odpornejšo, učinkovitejšo in posamezniku prijaznejšo nadnacionalno ustavno entiteto.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: institucionalna struktura EU, varstvo temeljnih pravic v EU, individualna pritožba pred Sodiščem EU, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, soft-law
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 1041; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,04 MB) |
133. Vpliv epidemije COVID-19 na družinsko življenjeNina Pintar, 2021 Opis: V diplomskem delu obravnavamo družino v povezavi s predrugačenim načinom življenja ter obliko vzgoje in izobraževanja kot eno izmed posledic epidemije covida19. S pomočjo strokovnih priporočil smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je epidemija negativno vplivala na proces izobraževanja in kakšne rešitve so bile na tem področju implementirane v Republiki Sloveniji. Zanimali so nas predvsem ukrepi glede sprememb v delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter kako je to vplivalo na otroke s posebnimi potrebami in socialno ogrožene družine. Na kratko smo se dotaknili tudi dela na domu in izpostavili, kako takšen institut rešuje vprašanja vsakodnevnih izzivov ter usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Obravnavali bomo tudi odsotnost starša z dela zaradi obveznosti varstva otroka v okviru instituta višje sile. Z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bilo delno omejeno prehajanje občinskih meja, kar so si številni starši razlagali kakor razlog za omejitev ali prekinitev stika otroka s staršem, s katerim ne živi. V diplomskem delu smo raziskali pravico do stika ter z metodo spraševanja v pogovoru z mediatorko in odvetnico ter strokovno delavko centra za socialno delo podrobneje raziskali izzive, ki so ob tem morebiti nastali. Končni del diplomskega dela obravnava nasilje v družini s hipotezo, da se v situacijah, kot je epidemija, le-to poveča. Pregledali smo statistične podatke, zbrane v poročilih o delu policije, ter podatke nevladnih organizacij. Raziskali smo preventivne ukrepe na tem področju, v zaključku pa smo raziskali tudi, kako je bilo na državni ravni poskrbljeno za družine v okviru ukrepov za odpravljanje in omilitev posledic epidemije
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epidemija, pandemija, delo na domu, družinsko nasilje v času epidemije, mediacija, pravica do stika, center za socialno delo
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1366; Prenosov: 127
Celotno besedilo (781,28 KB) |
134. Skupno premoženje zakoncev – problematika nevpisanih lastninskih položajevKaja Kranjec, 2021 Opis: Skupno premoženje zakoncev predstavlja poseben način pridobitve lastninske pravice na podlagi posebnih pravil o skupnem premoženju zakoncev, ki jih ureja Družinski zakonik. Slednji v svojem 67. členu določa, da v skupno premoženje zakoncev spadajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. V skupno premoženje zakoncev je všteto tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Družinski zakonik tudi določa, da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Gre za originarno in zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki nastane na podlagi samega zakona, vpis v zemljiško knjigo pa je zgolj deklaratornega pomena. Posledično v praksi ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane in je zemljiškoknjižno stanje napačno, kar povzroča spore med imetniki nevpisanih pravic in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti stvari. Pri presojanju v teh sporih odigra ključno vlogo načelo javnosti ali publicitetno načelo v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, saj se publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavlja z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. V takih primerih je treba tehtati med interesi imetnika nevpisane pravice na eni strani in interesi tretjega, ki v dobri veri pridobi pravico na nepremičnini na drugi strani. Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je problematika skupnega premoženja zakoncev z vidika nevpisanih lastninskih položajev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, nevpisana lastninska pravica, zemljiška knjiga, načelo zaupanja, načelo publicitete, dobra vera
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1125; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,01 MB) |
135. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19Rene Pohlen, 2021 Opis: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1160; Prenosov: 186
Celotno besedilo (863,11 KB) |
136. Postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva in materinstvaTjaša Brolih, 2021 Opis: S sprejetjem Družinskega zakonika in Zakona o nepravdnem postopku leta 2019 je prišlo do reforme družinskega prava. Diplomsko delo obravnava postopek za ugotavljanje in izpodbijanje starševstva po novi zakonodaji ter ga primerja s prejšnjo zakonodajo. Z ugotavljanjem in izpodbijanjem starševstva je neločljivo povezana otrokova pravica do poznavanja svojega izvora, ki je v zadnjih letih popolnoma stopila v ospredje. V Sloveniji je razmišljanje o tem, kako daleč naj gre pravo pri prizadevanju za biološko genetično resnico, spodbudilo Ustavno sodišče z odločbo, s katero je razveljavilo objektivni rok, v katerem je lahko otrok vložil tožbo za ugotavljanje očetovstva oziroma materinstva. Država je namreč dolžna zagotoviti ustrezne mehanizme, s katerimi lahko posameznik spozna resnico o svojem izvoru, seveda na način, ki zasleduje sorazmernost in legitimnost. Tako je nova zakonodaja ustrezneje določila roke, v katerih se lahko vlaga predlog, in posodobila seznam aktivno legitimiranih oseb. Postopek je po novem nepravden in se začne na predlog strank. V postopku dokazovanja je najpomembnejša DNK-analiza, ki je najzanesljivejša metoda, s katero lahko ugotovimo biološke starše. Pomembna novost je tudi dolžnost sodelovanja udeleženca z izvedencem v postopku dokazovanja starševstva
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do poznavanja izvora, očetovstvo, materinstvo, Družinski zakonik, nepravdni postopek
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 907; Prenosov: 197
Celotno besedilo (423,86 KB) |
137. Globalna zdravstvena diplomacijaMarko Korenjak, 2020 Opis: Širjenje povzročiteljev različnih bolezni in bolezni samih ne pozna niti ne upošteva državnih meja in drugih omejitev. V nalogi nas je zanimalo, kako Evropska unija skrbi za globalno zdravje ter ali pri tem sodeluje tudi Slovenija. Pojasnili smo delovanje globalne zdravstvene diplomacije ter opredelili njen pomen v prihodnosti. Izbruh pandemije COVID-19 razkriva pomanjkljivosti delovanja diplomacije na področju zdravstva, opozarja na nujnost globalne zdravstvene diplomacije. Iz tega pa izhaja tudi potreba po sistematični obravnavi in opredelitvi celotne problematike institucionalizacije diplomatskega delovanja na področju varstva zdravja oziroma delovanja zdravstvene diplomacije. Pojasnili smo osnovne pojme globalne zdravstvene diplomacije, predstavili politični in finančni okvir njenega delovanja ter predstavili primer konkretnega vplivanja na globalno zdravstveno politiko s strani držav in nevladne organizacije. Problem smo preučevali z metodami teoretičnega raziskovanja, ki je temeljilo na preučevanju, kritični analizi relevantne strokovne literature in dokumentov. Ugotovili smo, da v Evropski uniji ne obstaja organizirana diplomatska služba na področju zdravja, in da so se finančna sredstva za globalno zdravstveno politiko začela pred letom 2019 postopoma zmanjševati. Slovenija se danes prvič nahaja na mednarodnem prizorišču z močno podlago razvitega zdravstvenega sistema, ki lahko služi kot primer dobre prakse in predstavlja idealen začetek izgradnje lastne zdravstvene diplomacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalna zdravstvena diplomacija, Slovenija, svetovno zdravje, pravica do zdravja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 64
Celotno besedilo (15,93 MB) |
138. Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenjaTamara Savić, 2022 Opis: V diplomskem delu z naslovom Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenja smo predstavili in analizirali različne pravne akte, ki so odločilni za ureditev pacientove pravice do zavrnitve zdravljenja. Med mednarodnopravnimi dokumenti izpostavljamo Oviedsko konvencijo, Lizbonsko deklaracijo o bolnikovih pravicah ter ELPP. Temeljni nacionalni pravni vir je ZPacP. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pravice do samoodločanja, pojasnilna dolžnost zdravnika in pravne posledice, do katerih pride, če slednja ni ustrezno opravljena. Temeljni poudarek pa je na predstavitvi vsebine pravice do zavrnitve zdravstvene oskrbe ter pravice do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi. Ugotovili smo, da sta omenjeni pravici v Sloveniji urejeni v zadostni meri in na primeren način. Posamične pomanjkljivosti, na katere v nalogi opozorimo, so bolj kot ne posledica neustrezne uporabe zakonodaje v praksi, kot pa njenih resnih pomanjkljivosti. Menimo, da je prav, da se zakonska ureditev pojasnilne dolžnosti opira predvsem na strokovno usposobljenost zdravnika, pacient pa lahko, na podlagi pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti, sprejme zanj najbolj ustrezno odločitev o zdravljenju. To je lahko tudi odločitev o zavrnitvi zanj, po mnenju zdravnika, potrebnega in primernega zdravljenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pacientove pravice, pojasnilna dolžnost, privolitev v zdravljenje, zavrnitev zdravljenja, pravica do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi.
Objavljeno: 13.04.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 80
Celotno besedilo (586,90 KB) |
139. PRAVICA DO SAMOODLOČBE PACIENTAMarija Kališnik, 2022 Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi.
Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje
Objavljeno: 02.06.2022; Ogledov: 857; Prenosov: 50
Celotno besedilo (820,29 KB) |
140. Kolizija varnostnega nadzora v civilnem letalskem prometu in varovanja pravice do zasebnostiHana Nataša Brvar, 2021 Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko, s katero se srečujemo, ko želimo na letališčih s pomočjo sodobne tehnologije zagotoviti kar se da visoko stopnjo varnosti, ob tem pa trčimo v eno izmed najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin – pravico do zasebnosti. T. i. »telesni skenerji«, kot jih vidimo na letališčih, so v prvi fazi namenjeni varovanju naših življenj. Obenem pa imajo resen vpliv na zasebnost in varovanje podatkov. Za dokaz posegov v zasebnost smo se v magistrskem delu posluževali več različnih raziskovalnih metod. Med pogosteje uporabljene spadajo opisna metoda, metoda kompilacije in empirična metoda, poleg naštetih pa smo se poslužili še zgodovinske in deskriptivne metode ter metode analize podatkov in sinteze. Namen tega magistrskega dela je preučiti razvoj varnostnih ukrepov na eni strani in obseg pravice do zasebnosti na drugi strani. Cilj tega magistrskega dela je torej ugotoviti, ali je omejitev posameznikove pravice do zasebnosti sprejemljiva in pravno dopustna, da bi dosegli zagotovitev kar se da visoke stopnje javne varnosti. Ugotovitve predstavljene v tem delu bodo lahko v prihodnosti uporabljene tudi v sami stroki. Ta se bo lahko dodobra seznanila s pravnim vidikom problematike zasebnosti in telesnih skenerjev ter kateri predpisi jih omejujejo. Dodanih pa je tudi nekaj primerov možnosti varovanja javne varnosti, ki na področje zasebnosti ne bi posegali v tolikšni meri, kot to počnejo telesni skenerji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: telesni skener, pravica do zasebnosti, civilno letalstvo, varnost, mednarodno javno letalsko pravo
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 706; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,45 MB) |
