151. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravicaPetra Mikić, 2022 Opis: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 676; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (909,74 KB) |
152. Nadomestilo volilnih komisij za opravljanje dela na volitvah, nadomestilo ali zgolj nagrada?Nika Lončar, 2022 Opis: Volitve so instrument, ki državljanom daje možnost demokratične izbire političnih odločitev. Z izvolitvijo svojih predstavnikov na volitvah ljudstvo vlada. Tako izbira volilnega sistema v določeni državi bistveno vpliva na učinkovito delovanje in samo legitimnost posameznega političnega sistema. Volilni sistemi so razdeljeni na tri ključne: večinski volilni sistem, proporcionalni volilni sistem in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili (zakonodajalec) za proporcionalni volilni sistem. Tako razdelitev mandatov v Državnem zboru poteka na dveh ravneh: na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. V magistrskem delu smo skušali analizirati volilni sistem v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Češka, ZR Nemčija) ter naredili primerjavo. Analizirali smo tudi sodno prakso na teh področjih in skušali prikazati, kje prihaja do pravnih sporov. Na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev smo pripravili anketni vprašalnik in opravili kvantitativno raziskavo. Z analizo smo ugotavljali, kako člani OVK in VKVE za opravljanje dela na volitvah jemljejo plačilo, kot nadomestilo ali zgolj nagrado in kaj jih pri tem motivira. V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev. Ugotovili smo povezanost med motivacijo in višino nadomestila. Prav tako je iz odgovorov anketirancev razvidno, da plačilo jemljejo bolj kot nadomestilo in manj kot nagrado. V zaključnem delu smo podali predlog izboljšav z vizijo morebitnih prihodnih dogodkov na področju demokracije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, ustavnost, zakonitost, človekove pravice in svoboščine, volitve, volilna pravica, demokratični volilni standardi
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 491; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,12 MB) |
153. |
154. WHO kot varuh pravice do zdravjaLaura Glaner, 2022 Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je bila kot specializirana agencija v sklopu Združenih narodov ustanovljena v namene varovanja zdravja svetovnega prebivalstva. Globalna prisotnost je danes tista, ki pomaga specializirani agenciji postavljati države v središče njihovega dela. Vseobsegajoč cilj WHO je zagotoviti zdravo življenje in uživanje pravice do zdravja na vseh ravneh ter spodbujati dobro počutje za vse ljudi ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo. Zajeti želi popolnoma vsa področja, ki bi na kakršen koli način vplivala ali imela korelacijo z zdravjem. Od ustanovitve naprej je obljuba WHO svetu, da bo trajnostno skušala odpraviti vse negativne dejavnike, ki vplivajo na človekovo zdravje in uživanje pravice do zdravja v polni meri. Promocija zdravja je ključni dejavnik pri ohranjanju varnega sveta na področju zdravja, ozavestiti pa moramo tudi, da je naloga vseh držav in WHO po načelu medsebojne pomoči omogočati tudi vsem ranljivim skupinam, da imajo lahko človeka vredno življenje. Tradicionalno je bilo zdravje obravnavano kot zasebna in ne javna domena. Zdravje je bilo razumljeno kot odsotnost bolezni, vendar je evolucija omogočila opredelitev zdravja kot družbenega vprašanja. Kot varuh zdravja nima samo naloge varovati zdravje, ampak tudi njemu pridruženo pravico. Pravica do zdravja je nujen predpogoj za varovanje pravice do življenja. Pravica do življenja mora biti obravnavana kot osnova našega obstoja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zdravja, Svetovna zdravstvena organizacija, pravica do življenja, WHO, ključni izzivi prihodnosti zdravja, zdravje, zdravstvena zakonodaja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 610; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,30 MB) |
155. Etažna lastnina in preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastninoTea Kert, 2022 Opis: Pravo določa lastninsko pravico kot absolutno pravico, ki učinkuje na vsakega in je po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, tudi najobseţnejša stvarna pravica. Ko gre za obstoj več imetnikov lastninske pravice v skupnosti solastnine, je še posebej zelo pomembno, da so za vrste pravnih posledic ali učinkov določeni načini, ki določajo razpolaganje z lastninsko pravico. SPZ kot temeljni stvarnopravni predpis ureja etaţno lastnino kot posebni institut in jo opredeli v 105. členu. Slovenski pravni red pozna dualistični koncept etaţne lastnine. Predstavlja dve ločeni razmerji pri etaţni lastnini, in sicer lastninsko pravico na posameznem delu in solastnino na skupnih delih. Obe sta neločljivo povezani ter obe skupaj tvorita etaţno lastnino. Najpreprostejši način preoblikovanja lastninske pravice na le-teh je sama zdruţitev nepremičnin ali njihova razdelitev. Nepremičnina kot samostojni predmet stvarnih pravic se razdeli na več novih nepremičnin oziroma zdruţi v novo nepremičnino, ki je prav tako samostojen predmet stvarnih pravic. Pri tem načinu se lastnosti lastninske pravice ne spremenijo. Pravni temelj nastanka etaţne lastnine je pravno dejstvo ali skupek pravnih dejstev, ki povzročijo nastanek stvarnopravnih razmerij, ki so vsebina etaţne lastnine. Vse to je obravnavano v magistrskem delu. Poudarjen je tudi pomen urejene nepremičninske evidence, zaradi izkazovanja dejanskega in pravnega stanja nepremičnin, kar je pomembno tudi zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov nepremičnin. S sprejetjem novega ZKN se zdruţuje evidentiranje nepremičnin v eno samo evidenco, to je v kataster nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, urejena nepremičninska evidenca
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 692; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,08 MB) |
156. Razveza zakonske zveze in reorganizacija družineNeža Špenko, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava razvezo zakonske zveze v Republiki Sloveniji ter z njo povezane bistvene institute in dogovore, ki jih morata zakonca za uspešno razvezo doseči. V zadnjem delu se osredotoča na priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih državah. Poglavja magistrskega dela so v veliki meri obravnavana skozi oči sodne prakse, s čimer je omogočen vpogled v postopek razveze zakonske zveze tudi v konkretnem smislu. Za uspešno raziskovanje obravnavanega področja so v magistrskem delu uporabljene različne metode. Metoda deskripcije omogoča opis posameznih institutov, ki jih ob razvezi zakonske zveze predvideva državni zbor, metoda kompilacije pa te institute obrazloži. Analitična in komparativna metoda omogočata ugotavljanje razlike med vplivom finančnega položaja zakoncev na sam potek razveze zakonske zveze in vplivom drugih različnosti, ki lahko vplivajo nanj. Z metodo študije primera je izvedena analiza načinov priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in ugotovitev predpostavk za doseg priznanja razvez zakonskih zvez v državah članicah Evropske unije in nekaterih drugih. Metoda sinteze v zaključku prikaže ključne ugotovitve. Namen magistrskega dela je opredelitev oblik razveze zakonske zveze, skladno z Družinskim zakonikom, in ugotovitev možnosti, ki jih ponuja pravo Evropske unije na način, da je dosežen jasen pregled vsebine razveze zakonske zveze. Glavni cilj je analiza vseh pomembnih institutov, s katerimi se zakonci srečujejo ob razvezi zakonske zveze. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve raziskovanja, iz katerih izhaja možnost zakoncev, da zakonsko zvezo ob upoštevanju pogojev razvežeta na različne načine, predvidene z Družinskim zakonikom. Ugotovljeno je, da na potek razveze lahko vpliva finančni položaj posameznega zakonca in da je priznanje razveze zakonske zveze v državah članicah Evropske unije dobro urejeno, v obravnavanih državah, ki niso članice Evropske unije, pa nekoliko slabše. V okviru slednjih ugotovitev so podani tudi predlogi za izboljšanje poznavanja konkretne uporabe prava držav, ki niso članice EU, s področja razvez zakonskih zveze, z namenom enostavnejšega postopanja zakoncev v teh primerih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja, notarski zapis, priznanje razveze zakonske zveze v tujini, pravica do preživnine, stanovanjsko varstvo, center za socialno delo
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 633; Prenosov: 59
Celotno besedilo (801,84 KB) |
157. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceAndreja Friškovec, 2023 Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 614; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,05 MB) |
158. Pravica do poštenega sojenja v kazenskih zadevahMaša Vrabič, 2023 Opis: Sojenje predstavlja zaključno fazo vsakega sodnega postopka. Njegov namen je raziskati neki historični dogodek, ugotoviti dejstva in nedolžnost oziroma krivdo obdolženca. Listina EU, Evropska konvencija o človekovih pravicah in nenazadnje tudi Ustava Republike Slovenije obdolžencu v kazenskem postopku zagotavljajo pravico do poštenega sojenja. Gre za eno temeljnih človekovih pravic, ki predstavlja tudi eno od ključnih pravnih jamstev ter temelj pravne države. Ta pravica posamezniku zagotavlja, da mu ob popolni enakopravnosti ter spoštovanju minimalnih pravnih jamstev v kazenskem postopku sodi neodvisno, nepristransko in na podlagi zakona ustanovljeno sodišče, sodni postopek pa se izvede v razumnem roku. Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali slovenska nacionalna sodišča pri svojem delu dovolj skrbno spoštujejo pravico do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Slovenija je glede kršitev pravice do poštenega sojenja, predvsem pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v evropskem vrhu, ob boku totalitarnih držav, ki sistematično kršijo človekove pravice. Tudi na področju izvrševanja sodb ESČP je imela Slovenija kar nekaj težav, kar kaže na to, da slovenske institucije še niso ponotranjile vsebine in vrednot EKČP. Magistrsko delo bo v pomoč pri razumevanju problematike spoštovanja pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah. Stanje na področju varstva pravice do poštenega sojenja v kazenskih zadevah se počasi izboljšuje. Kljub temu pa bo Slovenija morala izkazati več prizadevanj pri sistematičnem reševanju tako nerazumno dolgih sodnih postopkov kot tudi pri spoštovanju pravice do poštenega sojenja, ki je pred nacionalnimi sodišči, glede na podano statistiko, vse prevečkrat kršena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, pravica do poštenega postopka, kazenski postopek, minimalna jamstva v kazenskem postopku, pravica do obrambe, Evropska konvencija o človekovih pravicah, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 432; Prenosov: 59
Celotno besedilo (804,91 KB) |
159. Kurdsko vprašanje skozi prizmo pravice o samoodločbiPetra Doles, 2023 Opis: Kurdska manjšina in z njo povezano t. i. kurdsko vprašanje v mednarodno-pravnem političnem okviru predstavlja eno izmed zahtevnejših in s tem najbolj zanimivih vprašanj v spektru uveljavljanja pravice do samoodločbe. Notranja razdeljenost in različnosti znotraj skupine, preganjanost in zatiranje s strani vseh obkrožujočih držav, obenem pa kulturološke, geopolitične in ostale značilnosti marginalne skupine, ki de facto šteje kar 35–40 milijonov ljudi, odreja določene bazalne karakteristike, zaradi katerih se lahko sprašujemo o možnostih in dejanski izvedbi pravice o samoodločbi. Glavni cilj magistrskega dela je poglobljen pregled tematike kurdskega vprašanja skozi kronološko analizo dogodkov in pravice do samoodločbe ter ugotovitev, ali je pravica naroda do samoodločbe po mednarodnem pravu absolutna in temu primerno varovana ter uveljavljana ne glede na etnični, politični in socialni status. Skozi magistrsko delo je preučevano vprašanje, ali ima kurdska manjšina dejansko možnost uveljavitve pravice do samoodločbe. Osrednji del dela je posvečen zlasti opredelitvi pojma »ljudstva« in njegovim komponentam in s tem potrjena ali ovržena teza, ali kurdska manjšina omenjenemu pojmu ustreza in s tem posledično izpolnjuje pogoje za teoretično možnost uveljavljanja pravice do samoodločbe, hkrati pa bo v delu raziskovana razlika med uveljavljanjem omenjene pravice na bližnjem vzhodu in v razvitejšem delu sveta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kurdi, mednarodna politika, diplomacija, Bližnji vzhod, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, kurdsko vprašanje, etnične skupine, manjšine, človekove pravice
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 600; Prenosov: 31
 Celotno besedilo (181,40 KB) |
160. Pravica do samoodločbe – od SFRJ do UkrajineTadej Trček, 2023 Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 64
Celotno besedilo (863,28 KB) |
