301. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti BelgijiŽan Žalec, 2021 Abstract: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Published: 30.12.2021; Views: 1072; Downloads: 124
 Fulltext (1,53 MB) |
302. Afriška unija – opis, način delovanja in problemiTina Hernec, 2021 Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na Afriško unijo, opisuje njene organe in način delovanja ter varovanje človekovih pravic na celini, ki ga ureja Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev. Z ustanovitvijo Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev je bil storjen pomemben korak, saj se je začela razvijati sodna praksa, ki je pomagala pri reševanju konfliktov na nacionalni ravni. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so metoda analize, s katero se je preučevala zakonodaja Afriške unije, in aksiološka metoda, s katero so se kritično ovrednotile pravne norme. Primerjava med organi in mednarodnimi telesi se je opravila s primerjalno metodo, sodnost se je preučevala s pomočjo metode in analize, kasneje pa še s pregledom sodne prakse, pri katerem se je ugotovilo, ali se pravna pravila odražajo tudi v praksi. Cilji, ki so bili doseženi v magistrski nalogi, so predstavitev načina delovanja organov Afriške unije in razlaga načina varstva človekovih pravic v Afriki, ki poteka na nadnacionalni ravni, za kar je pristojno Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev. Izpostavljen je bil tudi odnos Afriške unije do drugih mednarodnih organizacij oziroma sui generis teles, kot sta OZN in EU – do OZN predvsem zaradi sodelovanja pri mirovnih misijah v Afriki in varstva človekovih pravic, do Evropske unije pa zaradi finančne pomoči, brez katere bi Afriška unija imela resne težave. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela se kaže predvsem pri pomanjkanju literature o Afriški uniji v slovenskem jeziku. Omogoča boljši vpogled v delovanje unije, predstavlja njene probleme in omogoča razumevanje dogajanja na afriški celini.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Afriška unija, Organizacija afriške enotnosti, Afriška listina o varovanju človekovih pravic in pravic ljudstev, Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, varstvo človekovih pravic
Published: 05.01.2022; Views: 946; Downloads: 87
Fulltext (975,10 KB) |
303. Kršitve človekovih pravic v povojni BiH in vloga mednarodne skupnostiTea Martinović, 2021 Abstract: V pričujočem delu raziskujemo povezavo med državo BiH danes, Daytonskim mirovnim sporazumom, mednarodno skupnostjo in človekovimi pravicami, kot je bila vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom. Z njim je nadzor in pristojnost nad delovanjem države prešel na mednarodno skupnost, kar je lahko v nasprotju s konceptom suverene države. Sistem v BiH je eden od najbolj kompleksnih sistemov v svetu, kar se kaže tudi na področju človekovih pravic. Delo odkriva temelje med sporazumom in sistemskimi kršitvami pravic, kjer neki napredki zaradi blokad s strani političnih vodij in nacionalnega interesa skupaj s samo Ustavo BiH v veliki meri le tega onemogočajo. Opravljenih je bilo 10 intervjujev, kjer so bili intervjuvani raznoliki sogovorniki, poleg tega so bila kot sekundarna gradiva uporabljena zakonodaja, poročila, članki. Namen pričujočega dela je opisati in analizirati vlogo, odnos in ravnanja ter učinkovitost mednarodne skupnosti v povojni Bosni na področju varovanja človekovih pravic, pri čemer je osredotočenost magistrskega dela na oblike in razsežnosti kršitev človekovih pravic na raznolikih področjih. Pričujoče delo se osredotoča na mednarodne organizacije, ki imajo danes pomembnejšo vlogo pri delovanju države in zaobjame različna področja človekovih pravic. Raziskovalo se je tudi zakaj in kako prihaja do kršitev človekovih pravic ter o tem, kakšna je vloga oziroma ravnanje in odnos mednarodne skupnosti pri temu danes. Sklepamo lahko, da je tema precej neraziskana in bi to magistrsko delo lahko delno zapolnilo del manjkajoče vrzeli in tako pripomogla k temu, da postanemo bolj pozorni na same kršitve ter da se izboljšajo strategije uveljavljanja in zaščite človekovih pravic.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, povojna BiH, mednarodna skupnost, Daytonski mirovni sporazum, etnična diskriminacija
Published: 06.01.2022; Views: 860; Downloads: 65
Fulltext (1,67 MB) |
304. 75 let OZN – dosežki in nemočPia Ternovec, 2021 Abstract: Organizacija združenih narodov, poznana pod kratico OZN, je mednarodna organizacija, katere del je 193 držav sveta. Ustanovljena je bila 24. oktobra 1945 s strani 51 držav, ki so se po vojni zavezale k varovanju in ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvijanju prijateljskih odnosov med narodi, uresničevanju mednarodnega sodelovanja ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sedež organizacije se nahaja v New Yorku, njen aktualni generalni sekretar pa je António Guterres. Magistrsko delo je posvečeno predstavitvi OZN, s poudarkom na njenih dosežkih ter nemoči, s katerimi se je soočala v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. To je bilo doseženo s pomočjo več različnih metod, in sicer deskriptivne, analitične, sintetične, induktivno-deduktivne metode ter metode kompilacije. V magistrskem delu pa se obenem skuša potrditi tudi tri temeljne hipoteze, med katerimi je recimo ta, da je OZN v svojih petinsedemdesetih letih delovanja za seboj pustila skupek pozitivnih in negativnih posledic. Namen magistrskega dela je prikazati delovanje OZN v svojih petinsedemdesetih letih obstoja. V uvodnem delu je definiran pomen OZN v svetu. V jedru magistrskega dela sledi kratka predstavitev organizacije, kjer so opisani njeni poglavitni organi, specializirane agencije in ostale mednarodne organizacije. Nato se preide na bistvo magistrskega dela, kjer so v obravnavi dosežki in nemoč OZN. Eden izmed njenih ključnih dosežkov je predvsem ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic. V povezavi s svojimi dosežki in nemočjo pa je bila organizacija deležna tudi številnih kritik: od moralne in filozofske kritike, kritike učinkovitosti do diplomatske in politične kritike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dosežki Organizacije združenih narodov, nemoč Organizacije združenih narodov, mir in varnost, človekove pravice, mednarodno pravo
Published: 07.01.2022; Views: 823; Downloads: 93
Fulltext (919,52 KB) |
305. Izvajanje starševske skrbiSara Damijan Ovnič, 2021 Abstract: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Found in: ključnih besedah
Keywords: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Published: 13.01.2022; Views: 917; Downloads: 58
Fulltext (1,71 MB) |
306. Starševski odtujitveni sindromOskar Peter Jambrek, 2021 Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s tematiko odtujitvenega sindroma. Tema sodi na področje družinskega prava. Družina je skupnost enega ali obeh staršev z otrokom. Povezuje jih skrb za otroka, želja, da bi otroci zrasli v samostojne, zdrave odrasle osebe. Številne družine iz takšnih ali drugačnih razlogov tudi razpadejo. Otroci so v ločitvenih sporih največje žrtve. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh glavnih delov. V prvem delu opisujemo teoretska izhodišča starševskega odtujevanja, tu predvsem poudarjamo Gardnerjevo teorijo PAS-sindroma. Gardner je starševski odtujitveni sindrom označil kot motnjo, do katere pride običajno ob razvezi, ko se starša bojujeta za varstvo in vzgojo otroka. Sindrom se kaže kot nepravično zavračanje enega od staršev. V tem poglavju omenjamo tudi nekatere kritike, ki so bile izrečene na Gardnerjevo teorijo in smeri razvoja. Drugi del govori o prepoznavanju starševskega odtujevanja, kjer povzemamo znake in dejanje starševskega odtujevanja. V tem poglavju tudi analiziramo nekatere primere slovenske sodne prakse. V zadnjem poglavju analiziramo mednarodno ureditev varovanja otrokovih pravic. Poudarjamo Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropsko konvencijo za uresničevanje otrokovih pravic kot temeljnih mednarodnih aktov na tem področju. Drugi del tega poglavja je namenjen normativnemu varovanju otrokovih pravic v Sloveniji, kjer se osredotočimo na ustavne določbe o varovanju otrokovih pravic. Sledi Družinski zakonik kot temeljni zakon, ki ureja področje otrokovih pravic v Sloveniji
Found in: ključnih besedah
Keywords: starševski odtujitveni sindrom, otrok, starševska skrb, družinski zakonik, otrokove pravice, mednarodni akti o urejanju otrokovih pravic, uresničevanje otrokovih pravic
Published: 13.01.2022; Views: 1528; Downloads: 117
Fulltext (823,75 KB) |
307. Varstvo človekovih pravic pred vrhovnim sodiščem IndijeNina Rupnik, 2021 Abstract: Varstvo človekovih pravic se marsikomu zdi samoumevno in lo ič o a ta koncept pravic se v vzhodnem svetu, v konkretnem primeru v Indiji, obravnava nekoliko d u ače. Na podlagi kompilacije in sinteze bomo videli, da je bila Indija s sprejetjem Indijske ustave leta 1950 a laše a za sekularno in demok atič o d avo. Ko pomislimo na besedo demokracija, ne pomislimo samo na obliko vladavine, v kateri vlada ljudstvo, ampak velikokrat pomislimo na enakost pred zakoni, predvsem pa na človekove pravice oz. svobodo. Te besede so v Indiji velikokrat zavite v č i o, lahko bi rekli, da ljudje v določe ih trenutkih nanje kar pozabijo. e av Indijska ustava zajema poglavje, ki obravnava temeljne pravice, so te v določe ih primerih eu es iče e. Z deduktivno metodo bomo pokazali, da je razlogov za nastanek situacije, v kateri pride do k šitev in razhajanj več: raznolika kultura, a lič e verske usmerjenosti, evšči a olitič i vpliv in pomanjkanje izobrazbe. Posledice vsega tega so es oštova je in zloraba Indijske ustave. Induktivna metoda bo pokazala, da v Indiji le obstaja upanje, ki pravicam daje pomen in to ne le papirju, ampak tudi v praksi. Zasluga za upanje gre vrhovnemu sodišču ki na pobudo posameznikov, lastno pobudo in na pobudo javnosti oskuša ešiti nastalo situacijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove in temeljne pravice, Indijska ustava, vrhovno sodišče, sekularizem, demokracija
Published: 13.01.2022; Views: 901; Downloads: 83
Fulltext (862,78 KB) |
308. Pravica do svobode gibanja ter pravica do svobode in varnosti v času epidemijeSara Javornik, 2021 Abstract: V magistrskem delu sta predstavljeni dve pravici – svoboda gibanja ter svoboda in varnost. Vsak človek se s tema pravicama že rodi. Obe sta bili v razvitih državah v zadnjem desetletju nedotakljivi in spoštovani. Seveda so obstajale določene kršitve, ki so se reševale na nacionalnih sodiščih držav ter sodiščih za človekove pravice, vendar nič takšnega, kar bi vplivalo na širšo javnost. Obe pravici imata pravno podlago v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in v ustavah držav članic EU in izven nje. V zadnjem letu in pol se je to spremenilo. Nastopila je epidemija, ki se je razširila na pandemijo, in s tem ogrozila obe zgoraj omenjeni pravici. Ta epidemiološka kriza je imela za posledico tudi močna poseganja v pravice in svoboščine. Ljudje so se kmalu zavedali, da pravice niso absolutne in so jim lahko za določen čas močno omejene. V letu in pol je nastalo precej sodne prakse na različnih stopnjah sodišč v različnih državah. V magistrskem delu je predstavljenih nekaj primerov sodne prakse, ki se navezujejo na omenjeni pravici in kako so sodišča sprejemala odločitve. Izpostavljeno je predvsem Ustavno sodišče.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, svoboda gibanja, epidemija, pandemija, COVID-19
Published: 28.01.2022; Views: 1099; Downloads: 130
Fulltext (768,15 KB) |
309. Surogatno materinstvoMartina Sep, 2022 Abstract: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Published: 22.02.2022; Views: 1189; Downloads: 190
Fulltext (3,91 MB) |
310. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19Rene Pohlen, 2021 Abstract: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Published: 04.02.2022; Views: 1143; Downloads: 186
Fulltext (863,11 KB) |
