281. |
282. Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove praviceYuliya Skyba, 2020 Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1756; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (971,41 KB) |
283. Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danesJaka Sočič, 2020 Opis: Avtorsko pravo je relativno mlada pravna panoga, kljub temu da lahko, v primerjavi z drugimi pravnimi panogami, njegove zametke zasledimo tudi v precej oddaljeni preteklosti. Namen avtorskega prava je varovanje avtorja, fizične osebe, ki je ustvarila neko avtorsko delo. Njegov temelj je ustvarjalni akt, na podlagi katerega avtorju pripada avtorska pravica po sami naravi. Diplomsko delo z naslovom Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes je raziskava avtorske zakonodaje, ki se je na slovenskem ozemlju s časom spreminjala. V diplomskem delu so med seboj primerjani zakoni, ki so veljali od konca 19. stoletja pa vse do leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer na področju trajanja in dedovanja avtorskih pravic, razvoja avtorskega dela, avtorske pogodbe in avtorskega dela iz delovnega razmerja. Glede na obravnavano temo diplomsko delo temelji na sistematičnem iskanju in preučevanju domače in tuje literature, navezujoče se na področja, ki so bila preučevana. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda raziskovalnega dela, in sicer na podlagi knjig, internetnih virov in člankov, ki se navezujejo na obravnavano temo. V diplomskem delu je, v povezavi s sistematično, uporabljena tudi metoda zgodovinske razlage in na podlagi tega opisan razvoj avtorskega prava ter vpliv sodobnega časa in tehnologije na avtorsko pravico.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, avtorske pogodbe, avtorsko delo, dedovanje avtorskih pravic
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1550; Prenosov: 126
Celotno besedilo (795,89 KB) |
284. Demokracija in človekove pravice v Islamski republiki IranInes Brženda, 2020 Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika o demokraciji in človekovih pravicah v Islamski republiki Iran. Iran kot teokratična država z državno vero islam ima po določbah ustave vse zakone podrejene verskim zakonikom na temeljih islamskih načel. Metode, uporabljene med magistrskim delom, so bile družboslovno raziskovanje in primerjalna analiza. Uporabljena so bila tudi različna poročila mednarodnih organizacij o kršitvah človekovih pravic v Iranu. Skozi nalogo smo poskušali ugotoviti, ali je lahko Iran s svojim političnim sistemom demokratičen in kako zagotavlja varstvo človekovih pravic. Za razumevanje naloge je bilo pomembno, da je analizirana bogata zgodovine Irana in se tako pridobi razumevanje političnega razvoja. Zgodovinski razvoj ustave in analiza trenutno veljavne ustave nam omogoči pregled ustavnih pravic in spreminjanje le-teh v zadnjem stoletju. Ker je Iran teokratična država z islamsko vero, se je bilo treba seznaniti s pojmom islamske vrednote, božjimi zakoni, šeriatskim pravom. Na podlagi tega bomo lahko razumeli postopke sprejemanja zakonov, ki morajo temeljiti na omenjenih načelih. Spoznali smo lahko, da sta bogata zgodovina Irana in prisotnost vere islam močno vplivala na političen razvoj države, kot jo poznamo danes. Islamska vera ni samo verovanje v Boga, ampak narekuje verniku, kako se obnašati v vseh življenjskih situacijah. Globoka zakoreninjenost islamskih vrednot in prepletenost vere z vsakdanjim življenjem predstavljata za družbo velik izziv pri prilagajanju zahtevam sodobnega časa. To je trenutno največja bitka, ki jo bijejo Iranci med mladimi državljani, ki so željni sprememb, in starejšimi kleriki, ki se strogo upirajo kakršnim koli spremembam ali modernizaciji družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Islamska republika Iran, ustava, človekove pravice, islam, demokracija
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1344; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,64 MB) |
285. Analiza nekaterih bolj odmevnih zahtevkov Slovencev pred Evropskim sodiščem za človekove praviceSeverina Železnik, 2020 Opis: Naloga obravnava položaj Republike Slovenije in njenih sodnih organov v očeh Evropskega sodišča za človekove pravice. Skozi nekatere najodmevnejše primere, ki so bili zoper Slovenijo vloženi pred Sodiščem, želi predstaviti pomanjkljivosti sodne prakse v Sloveniji, zaradi katerih so sledile obsodilne sodbe ESČP. Tako s statističnimi metodami kot z metodo kompilacije literature, ki se je s to tematiko poglobljeno ukvarjala, smo preverjali, katere so bile tiste kršitve, ki so jih tožniki Sloveniji najpogosteje očitali, zanimalo nas je tudi, ali je šlo v večini primerov zgolj za eno kršitev ali več, nazadnje pa nas je zanimalo še, ali ima sodna praksa ESČP precedenčni vpliv na odločitve slovenskih sodnih organov. Ker se je ob koncu proučevanja izkazalo, da se število vloženih pritožb na ESČP zoper Republiko Slovenijo skozi leta zmanjšuje, lahko ugotovimo, da gre Slovenija s svojimi izboljšavami v sodnem sistemu v pravo smer, saj se vedno bolj zaveda pomembnosti poznavanja in upoštevanja določil EKČP. Prav tako se sodbe slovenskih sodišč vedno pogosteje navezujejo na sodno prakso ESČP, kar brez dvoma izboljšuje trenutno precej slab položaj Slovenije znotraj Sveta Evrope.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1671; Prenosov: 114
Celotno besedilo (623,30 KB) |
286. Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvuSnježana Barišić, 2020 Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1245; Prenosov: 123
Celotno besedilo (631,32 KB) |
287. Zagotavljanje procesnih pravic v kazenskem pravu Evropske unijeTjaša Fajdiga, 2020 Opis: Priznavanje temeljnih procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter ureditev in zagotavljanje le-teh, ki sta obravnavana v magistrskem delu, nosijo izjemno težo pri oblikovanju poštenega ter učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo s pomočjo analitične, komparativne, zgodovinske in induktivno-deduktivne metode raziskovanja poskuša odgovoriti na zastavljeno raziskovalno vprašanje, s katerim se sprašuje kako so na normativni ravni urejene temeljne procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter kako te pravice EU zagotavlja v praksi? Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na razvoj kazenskega prava EU, na normativno ureditev ter glavne politike območja svobode, varnosti in pravice, nadaljuje pa s pregledom ureditve načela vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter skupnih minimalnih standardov EU. V nadaljevanju razčleni ureditev evropskega naloga za prijetje, v vsebinski navezi s tem pa se osredotoča na temeljne procesne pravice, ki jih je ob upoštevanju pravice posameznikov do obrambe treba zagotavljati, če želimo zasledovati cilj vzpostavitve kvalitetnega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo izpostavi tudi nekatere primere sodne prakse SEU, iz katerih izhaja dodatna obrazložitev pomembnosti zagotavljanja temeljnih procesnih pravic. Tako je na podlagi preučene normativne ureditve temeljnih procesnih pravic ter navezujoče se sodne prakse mogoče zaključiti, da EU spoštuje in v praksi dosledno izvaja temeljne procesne pravice ter si prizadeva za vzpostavitev učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Učinkovito zasleduje koncept vladavine prava in posameznike ščiti pred morebitno samovoljno oblastjo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazensko pravo Evropske unije, Lizbonska pogodba, območje svobode, varnosti in pravice, načelo vzajemnega priznavanja, procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1482; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,46 MB) |
288. Svoboda izražanja - meje kazenskopravne intervencije v slovenski sodni praksi in sodni praksi ESČPAleksandra Samac, 2020 Opis: Svobodna demokracija temelji na ljudstvu in na njihovi svobodni volji, ki je ključna za sodelovanje v političnem procesu. Ta volja se kaže skozi pogovor, kritiko, izražanje misli, idej in mnenj posameznikov, ki skupaj tvorijo celotno demokratično družbo. To dejstvo nas vodi do svobode izražanja, ki varuje in daje posamezniku pravico, da se izraža. Pravica do svobode izražanja je ena izmed najpomembnejših in temeljnih človekovih pravic, saj je nujni pogoj za funkcioniranje drugih človekovih pravic in svoboščin. Svoboda izražanja je širok pojem, ki zajema svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska, oddajanja radia in televizije ter drugih oblik in načinov izražanja ter javnega obveščanja. Poleg Splošne deklaracije človekovih pravic varujejo to pravico tudi drugi mednarodni in ustavni dokumenti. Tako je pravica do svobode izražanja v Evropi varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo varuje s svojim 10. členom. Tudi večina svetovnih ustav varuje omenjeno pravico in tudi Ustava Republike Slovenije ni izjema, ki pravico do svobode izražanja varuje s svojim 39. členom. Primerjalno ustavno pravo to pravico šteje za eno izmed najplemenitejših človekovih pravic in je nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode. Svoboda izražanja je ena izmed tistih temeljnih pravic, katere pomen se zaveda tudi širša množica ljudi, večina laikov pa se ne zaveda, da v določenih situacijah, ki navidezno lahko morda delujejo nedolžno, lahko privede do kazenskopravne intervencije. Čeprav je svoboda izražanja temeljna človekova pravica, ki je dana vsakemu, tako zasebni kot tudi javni osebi, morajo obstajati meje pri samem uveljavljanju pravice. Če so te meje presežene, mora v tem primeru nastopiti kazensko pravo, ki je v vlogi %varuha te pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, človekove pravice, kazenskopravna intervencija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1307; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,32 MB) |
289. Odvzem prostosti v prekrškovnem postopkuSimon Belšak, 2020 Opis: Svoboda gibanja je pravica, ki je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije, v katero je mogoče poseči le pod določenimi pogoji in v skladu z zakonom, osebe v tovrstnih postopkih pa imajo na voljo pravna sredstva, s katerimi se prav tako zagotavljajo ustavne pravice. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odvzem prostosti v prekrškovnem postopku, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali je odvzem prostosti kot institut primeren glede na težo prekrška kot vrsto kaznivega ravnanja. Pri obravnavi problema smo s pomočjo ustaljenih metod raziskovanja najprej predstavili splošne pojme (kot so človekove pravice in temeljne svoboščine, kazniva ravnanja, ki smo jih razdelili na področje prekrškov in kaznivih dejanj). V nadaljevanju pa se osredotočili na omejitev gibanja s strani državnih organov, s tem pa hkrati na poseg v človekove pravice in sorazmernost uporabe zakonitih ukrepov. Magistrsko delo tako preučuje omejitev gibanja oziroma odvzem prostosti, pri čemer se osredotoči na odvzem prostosti v prekrškovnih postopkih in analizira standard varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh postopkih. Z raziskovanjem smo ugotovili, da je v Republiki Sloveniji že splošno zagotovljen visok standard človekovih pravic na področju omejitve gibanja s strani državnih organov, zato nismo zaznali potrebe po spreminjanju oziroma zaostrovanju zakonodaje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, prekršek, kaznivo dejanje, omejitev gibanja, policijska pooblastila
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1670; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,46 MB) |
290. |
