311. Pravica do svobode gibanja ter pravica do svobode in varnosti v času epidemijeSara Javornik, 2021 Opis: V magistrskem delu sta predstavljeni dve pravici – svoboda gibanja ter svoboda in varnost. Vsak človek se s tema pravicama že rodi. Obe sta bili v razvitih državah v zadnjem desetletju nedotakljivi in spoštovani. Seveda so obstajale določene kršitve, ki so se reševale na nacionalnih sodiščih držav ter sodiščih za človekove pravice, vendar nič takšnega, kar bi vplivalo na širšo javnost. Obe pravici imata pravno podlago v številnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in v ustavah držav članic EU in izven nje. V zadnjem letu in pol se je to spremenilo. Nastopila je epidemija, ki se je razširila na pandemijo, in s tem ogrozila obe zgoraj omenjeni pravici. Ta epidemiološka kriza je imela za posledico tudi močna poseganja v pravice in svoboščine. Ljudje so se kmalu zavedali, da pravice niso absolutne in so jim lahko za določen čas močno omejene. V letu in pol je nastalo precej sodne prakse na različnih stopnjah sodišč v različnih državah. V magistrskem delu je predstavljenih nekaj primerov sodne prakse, ki se navezujejo na omenjeni pravici in kako so sodišča sprejemala odločitve. Izpostavljeno je predvsem Ustavno sodišče.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, epidemija, pandemija, COVID-19
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1152; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (768,15 KB) |
312. Surogatno materinstvoMartina Sep, 2022 Opis: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Objavljeno: 22.02.2022; Ogledov: 1234; Prenosov: 192
Celotno besedilo (3,91 MB) |
313. Varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije COVID-19Rene Pohlen, 2021 Opis: Varstvo človekove pravice do življenja je v času pandemije covid-19 zahtevalo neobičajne in izredne ukrepe, ki so za namen varovanja zdravja in življenja ljudi posegli v druge človekove pravice. Magistrsko delo s pomočjo normativno-dogmatične, deskriptivne, analitične, vrednotenjske in primerjalne ter sintetične metode poskuša odgovoriti na vprašanja, ali pandemija covid-19 predstavlja izredne razmere, v katerih je za varstvo človekove pravice do življenja nujno potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi se omejijo druge človekove pravice in temeljne svoboščine, ali so bili posegi v pravice in temeljne svoboščine v času pandemije covid-19 v naši državi pretežno pravno dopustni in sorazmerni ter ali so si države v času pandemije covid-19 medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja in pri odpravljanju posledic pandemije v duhu solidarnosti. Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na pravno ureditev človekove pravice do življenja, nadaljuje pa s pravno ureditvijo izrednih razmer in pojmov epidemije ter pandemije. Nato obravnava ukrepe, ki so bili za varstvo zdravja in življenja ljudi sprejeti v naši državi, v dveh drugih državah, na ravni Evropske unije in na mednarodni ravni. Opravljena je presoja dopustnosti in sorazmernosti nekaterih ukrepov ter izpostavljena problematika sprejemanja nekaterih ukrepov. Na koncu magistrsko delo proučuje sodelovanje držav pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Na podlagi vseh ugotovitev je mogoče zaključiti, da je bilo treba za varstvo človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 sprejeti ukrepe, s katerimi so se omejile druge človekove pravice in temeljne svoboščine, da so bili le nekateri ukrepi v naši državi dopustni in sorazmerni ter da so si države medsebojno pomagale pri varstvu človekove pravice do življenja v času pandemije covid-19 in pri odpravljanju posledic pandemije covid-19. Magistrsko delo s svojimi ugotovitvami prispeva k boljšemu razumevanju, kako je bila pravica do življenja varovana v času pandemije covid-19 in kakšni ukrepi za varovanje pravice do življenja so dopustni in sorazmerni. Ugotovitve koristijo pri sprejemanju novih ukrepov za varovanje pravice do življenja v prihodnosti in prispevajo k boljšemu varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do življenja, pandemija, covid-19, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, posegi v človekove pravice, izredne razmere, sorazmernost
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1173; Prenosov: 187
Celotno besedilo (863,11 KB) |
314. Pravice oseb s posebnimi potrebami v celo življenjskem obdobjuGrega Ratko, 2021 Opis: Z magistrskim delom predstavljamo, kdo so osebe s posebnimi potrebami in njihove značilnosti. V nadaljevanju predstavimo pomembnejše stroke (pravno, zdravstveno in pedagoško), ki odigrajo poglavitno vlogo pri urejanju pravic oseb s posebnimi potrebami. Delo opisuje pravice, ki se dotikajo oseb s posebnimi potrebami v vsakem življenjskem obdobju, in predstavlja, kako so pravice urejene s predpisi in v sami praksi. Podrobneje se osredotočamo na kršitve, ki se dogajajo glede pravic in pomanjkljivosti v pravnih predpisih. Na področju določenih pravic primerjamo, kako so urejene pravice v Sloveniji in v tujih pravnih virih. Namen tega je, da bralec pridobi širšo sliko tega področja in primerjave Slovenije z drugimi državami. Prav tako opišemo pomembnejše Evropske institucije, ki vplivajo na sprejetje ali zaščito pravic in pomembnejše mednarodne ali evropske akte, ki vplivajo na to področje. V zaključnem delu jedra se osredotočimo na lastno raziskavo in predstavimo ugotovitve raziskave. Na podlagi ugotovitev in predstavitev podajamo možne rešitve, ki se dotikajo problematike pri uresničevanju pravic oseb s posebnimi potrebami. V zaključnem delu pridemo do lastnih ugotovitev in sklepanj, če Slovenija zagotavlja in izvršuje pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, pravice, kršitve, odločba o usmeritvi, socialno ekonomski status invalidne osebe
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 1194; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,80 MB) |
315. Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove praviceAna Čermelj, 2021 Opis: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 1126; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,61 MB) |
316. Vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadihUroš Gornik, 2021 Opis: V magistrskem delu obravnavamo in proučujemo vpliv mednarodnega prava na preprečevanje uporabe otrok v oboroženih spopadih. Pojav otrok vojakov, ki ga srečujemo v celotni zgodovini vojskovanja, je kljub nenehnim prizadevanjem mednarodne skupnosti in instrumentov mednarodnega prava, ki obravnavajo to problematiko, še vedno velik družbeni problem. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize ter interpretacije primarnih in sekundarnih virov, s katerimi se osredotočamo predvsem na analizo verodostojne strokovne literature, normativnih aktov in drugih strokovnih člankov. Poudariti želimo zavezujoče mednarodnopravne standarde s področja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, ki obravnavajo vprašanje zaščite otrok pred njihovim nezakonitim novačenjem za sovražnosti. Za proučevanje uresničevanja preprečevanja uporabe otrok v oboroženih spopadih uporabljamo primerjalno metodo, s katero določamo glavne notranje in zunanje akterje oboroženega konflikta v Siriji in nadalje proučujemo njihovo vlogo pri novačenju otrok za sovražnosti, ne samo na ozemlju Sirije, temveč tudi zunaj nje. V raziskavi ugotovimo, da sirska vlada kot nosilka oblasti v Siriji od začetka oboroženih spopadov leta 2011 ni sprejela ustreznih ukrepov, s katerimi bi učinkovito zaščitila otroke pred novačenjem za sovražnosti na svojem ozemlju. V magistrskem delu sklenemo, da prizadevanja mednarodne skupnosti za vzpostavitev učinkovite mednarodnopravne zaščite otrok spodkopavajo številna protislovja v mednarodnem pravu, ki odpirajo prostor vprašanju, ali je sploh mogoča učinkovita mednarodna zaščita otrok v oboroženih spopadih
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, otrok vojak, novačenje otrok, oboroženi spopad, mednarodni mir
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 790; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,48 MB) |
317. Problematika parkirnih mest za invalide v povezavi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinamiEma Grbić, 2021 Opis: Večina družb je v preteklosti invalide izključevala iz družbenega življenja na več področjih. Še vedno so invalidi pogostokrat obravnavani diskriminatorno, kar predstavlja problem družbe in njenega mišljenja. Velik napredek v družbi smo dosegli s tem, ko se je opustil zgolj medicinski vidik obravnave invalidov in se je pojavila miselnost socialnega pogleda na invalide ter njihovo potrebo po socialni vključenosti v družbo. Živimo v obdobju, ko sta življenje in zdravje ljudi, med njimi še posebej invalidov, obravnavana z dokumenti na državni ter svetovni ravni in se uveljata kot temeljna človekova svoboščina. V magistrskem delu smo za povzemanje strokovnih terminov in pojasnjevanje zakonskih aktov uporabili primerjalnopravno metodo, metodo analize, sintetično in deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabili metodo opazovanja, s katero smo opazovali parkirna mesta, rezervirana za invalide, v Mestni občini Kranj, in metodo anketiranja. Ankete smo razdelili vsem krovnim organizacijam po Sloveniji, ki so jih nato razposlale invalidom. Vzorec opravljenih anket je zajemal 365 anketirancev. Invalidi sodijo v skupino ranljivih oseb, zato so namen in cilji naše raziskave, da s pomočjo različnih metodoloških pristopov izbrane pravice, kamor sodi parkiranje na mestih, rezerviranih za invalide, predstavimo in prikažemo njihove kršitve, ki sodijo v skupino kršenja človekovih pravic in svoboščin. Na podlagi opravljenih analiz smo podali predloge, ki bi omogočali izboljšave obravnavnega področja. V magistrskem delu smo proučevali zasedenost parkirnih mest, rezerviranih za invalide, v Mestni občini Kranj. V petih dneh opazovanja smo zasledili 200 kršiteljev. Menimo, da je potrebno z odlokom proporcionalno urediti višino kazni, saj se kršitelji ponavljajo, in urediti bližino parkirnih mest. Smiselno bi bilo urediti tudi parkirna mesta, rezervirana za invalide, glede na vrsto invalidnosti. Vsaka vrsta invalidnosti ima različne potrebe. Menimo, da so podani predlogi v zaključku smiselni in popolnoma uresničljivi. Cilje v magistrskem delu smo dosegli
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: invalid, diskriminacija, parkirna mesta, človekove pravice, kršitev
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 816; Prenosov: 61
Celotno besedilo (628,94 KB) |
318. Pravno varstvo žensk in otrokDarja Šmitran, 2021 Opis: Pravice žensk in otrok so se skozi čas korenito spremenile. Če pogledamo že samo nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, kako zelo, saj so bile teme, kot so volilna pravica, delo in izobrazba, nekaj, kar se je običajno povezovalo z moškimi, za ženske pa so bile izven dosega. V času, ko se zdi, da so pravice žensk in otrok dokaj dodelane in uresničene ter nekaj, kar ne potrebuje posebnega poudarka, pa je to področje, na katerem se še vedno da storiti več. Za izbrano temo diplomskega dela smo se odločili predvsem, ker so kljub temu, da se je njihov položaj v družbi izboljšal, še vedno ravno ženske tiste, ki so skupaj z otroki dostikrat veliko bolj ogrožene od moških. Še vedno se zdi, da so v vsakdanjem življenju prisotne velike razlike med moškimi in ženskami, ki se lahko kažejo v osebnem življenju, kot fizično, spolno, psihično ali verbalno nasilje, ali v poslovnem življenju, kot preferenca postavljanja moških na vodilne položaje ter neenakost v plačilu. Ker so torej ženske in otroci v življenjskih situacijah ranljivejši, sem se želela poglobiti v to, kako jih pravo varuje ter kakšne pravice lahko uveljavljajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravice žensk, pravice otrok, pravna ureditev, enakost žensk in moških, človekove pravice
Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 850; Prenosov: 0 |
319. Postopki in pooblastila policistov v cestnem prometu – poseg v pravice in temeljne svoboščine državljanovDavid Veternik, 2021 Opis: V okviru nalog policije se policisti vsakodnevno dejavno ukvarjajo z nadzorom in urejanjem cestnega prometa bodisi z vidika represije bodisi preventivne dejavnosti. Voznika v cestnem prometu policija načeloma ustavi le takrat, ko obstaja konkreten razlog. Izjema so poostreni nadzori in preventivne akcije Policije. Storilci prekrškov in morebitni storilci kaznivih dejanj načeloma ne poznajo policijskih postopkov, hkrati pa ne vedo točno, zakaj jih policija ustavlja in preverja, najsi bo to poostren nadzor cestnega prometa, ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov ali zgolj zaradi raznih preventivnih akcij. Ker pogosto mislijo, da je razlog zaustavitve prav njihovo odklonsko ravnanje, nemalokrat v postopku ne želijo sodelovati, se pasivno ali aktivno upirajo ali policiste celo napadejo, saj po večini ne vedo, kakšne pravice imajo v postopku s policistom. Glavna tema, ki je tudi vsebina našega dela in na katero bomo najbolj pozorni, je uporaba policijski pooblastil v postopkih, ki jih policisti vodijo v cestnem prometu, ki morajo seveda biti v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, na podlagi Zakona o organiziranosti in delovanju policije. Uporaba mora torej temeljiti na spoštovanju zakona ali drugega predpisa, kakor tudi na tem, da so podani vsi pogoji, ki dopuščajo uporabo takega pooblastila. V diplomskem delu smo predstavili omejitve človekovih pravic in spoštovanje slednjih v policijskih postopkih. Predstavili smo etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: cestni promet, človekove pravice in temeljne svoboščine, policija, policijska pooblastila, praktični postopek, samoobramba
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 1049; Prenosov: 0 |
320. Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja zoper neprištevne storilce protipravnih dejanjEva Križaj, 2021 Opis: V diplomskem delu je na začetku na kratko predstavljen institut prištevnosti kot pravna domneva v kazenskem postopku. Navedeno pomeni, da prištevnost na temelju drugih dejstev velja za resnično in je ni treba dokazovati. V nadaljevanju je podrobno predstavljen institut neprištevnosti kot negativna opredelitev prištevnosti. Slednje pomeni, da se mora neprištevnost v kazenskem postopku dokazovati v vsakem posameznem oziroma konkretnem primeru. Da sodišče osebo lahko spozna za neprištevno, morajo biti izpolnjeni pogoji neprištevnosti skladno z zakonsko dikcijo drugega odstavka 29. člena Kazenskega zakonika. Na obravnavanem področju se kot ključno postavlja vprašanje, ali je za presojo neprištevnosti treba odrediti sodno (psihiatrično) izvedenstvo. Ker kazenskopravna teorija ne omogoča odgovorov na vprašanja o obstoju duševnih abnormnosti, je nujno, da sodišče za ugotovitev le-teh odredi psihiatrični pregled, če nastane sum, da storilec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, kot to narekuje prvi odstavek 265. člena Zakona o kazenskem postopku. Pomembno je, da izvedenec v mnenjih in izvidih ne uporablja pravnih terminov, saj lahko tako prevzame delo sodišča in s tem prekorači svoje pristojnosti. Izvedenec je tisti, ki ugotavlja obstoj duševne abnormnosti, sodišče pa bo na podlagi predloženih dokazov podalo vrednostno sodbo storilca. Sodišče na podlagi obstoja biološkega in psihološkega pogoja neprištevnosti storilcu protipravnega dejanja izreče oprostilno sodbo, lahko pa obdolžencu skladno z zakonsko določenimi pogoji izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu po določbah 70.a člena Kazenskega zakonika ali pa varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po določbah 70.b člena Kazenskega zakonika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neprištevnost, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, forenzična bolnišnica, človekove pravice
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 1052; Prenosov: 101
Celotno besedilo (512,21 KB) |
