Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2489; Prenosov: 157
Celotno besedilo (674,18 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2922; Prenosov: 188
Celotno besedilo (5,08 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje zagotovitve mednarodnega miru in varnosti, s katerim se v zadnjem času sooča mednarodna skupnost. Različni pogledi in interesi, ki nastanejo v odnosih med subjekti mednarodnega prava, pogosto vodijo do konfliktov. Zato si morajo države prizadevati, da razrešijo morebitna nesoglasja na miroljuben način. V svojih mednarodnih odnosih se morajo vzdržati grožnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politični neodvisnosti katerekoli države, ali ki bi bila kako drugače nezdružljiva s cilji Združenih narodov. Paradoks načela prepovedi uporabe sile je, da na eni strani predstavlja splošno in absolutno prepoved uporabe sile v mednarodnem pravu, na drugi strani uporabo sile opravičuje z dvema izjemama - ukrepi Varnostnega sveta za ohranitev oziroma zagotovitev mednarodnega miru in varnosti ter individualno in kolektivno samoobrambo v primeru oboroženega napada. Poglavitni del diplomskega dela zajema načelo prepovedi uporabe sile, njegovo uveljavitev tekom zgodovine, izjemi tega načela, ukrepe za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter nekaj primerov sodne prakse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepoved uporabe sile, mir, Ustanovna listina združenih narodov, kolektivna samoobramba, pravica do samoobrambe, mednarodno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2826; Prenosov: 223
Celotno besedilo (766,31 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tortura, mučenje, inkvizicija, nečloveško ravnanje, poniževanje, prepoved mučenja
Objavljeno: 30.05.2019; Ogledov: 1840; Prenosov: 105
Celotno besedilo (679,29 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovne migracije, prost pretok oseb, delovno razmerje, tuji delavci, delovno dovoljenje, dovoljenje za prebivanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij, socialna varnost, prepoved diskriminacije, izobrazba
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 2203; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,24 MB)