Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2564; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Retroaktivnost se v zgodovini pojavlja že v času rimskega prava. Nato v srednjem veku zamre in se počasi obudi s francosko revolucijo, kjer je retroaktivnost posegla na kazensko pravo. Še kasneje, v letu 1804, se s francoskim civilnim zakonikom in v letu 1811 še z avstrijskim državnim zakonikom dodatno utrdi in sprejme kot eno izmed pomembnejših pravnih načel. Prepoved retroaktivnosti, ki je vsebovana v 155. členu Ustave, imenujemo prava retroaktivnost in gre za eno izmed glavnih konkretizacij načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načela pravne države posameznikom zagotavljajo, da se te lahko zanašajo na veljavno pravo ter da jim zakoni ne bodo naknadno posegali v njihove pridobljene pravice. Skladnost zakonov z ustavnimi načeli zagotavlja zakonodajalec. Ta mora pri sprejemanju zakonov izrecno paziti in spoštovati prepoved retroaktivnost, predvsem v delu, kjer bi lahko za nazaj posegel v pridobljene pravice. Gre za najzahtevnejši in najbolj problematičen pogoj, ki mora biti spoštovan pri dopustnem retroaktivnem posegu. Drugi kumulativni pogoj, ki mora biti upoštevan, da lahko zakonska določba povratno učinkuje, je javni interes. Šele ko sta oba pogoja skupaj izpolnjena, lahko nastopi dopustna retroaktivnost. Glavno besedo pri vrednotenju pogojev in retroaktivnih posegov ima ustavno sodišče z njegovo presojo in ločenimi mnenji, ki pomembno usmerjajo zakonodajalca pri sprejemanju zakonov in njegovih določb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepoved retroaktivnosti, 155. člen Ustave, 2. člen Ustave, javni interes, pridobljene pravice, načelo zaupanja v pravo
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 2731; Prenosov: 227
Celotno besedilo (646,76 KB)

Opis: Kljub današnji razmeroma dobri zaščiti žrtev nasilja v družini v Republiki Sloveniji pred vsemi deviantnimi ravnanji še vedno ostane dvom, ali so organi pregona storili vse potrebno, da je žrtev nasilja v družini dovolj obvarovana pred nasilnežem in ali bi lahko še kako drugače pripomogli k boljši zaščiti le-te. V slovenski zakonodaji je nasilje v družini opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, nasilje v družini kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, nasilje v družini kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, nasilje v družini v Zakonu o kazenskem postopku in nasilje v družini v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kot je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, kakor tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Za žrtev nasilja v družini se po Kazenskem zakoniku šteje vsaka oseba, ki je z nasilnežem oziroma storilcem v kakršnikoli povezavi in živita v skupnem gospodinjstvu. Država je skladno z domačo in mednarodno zakonodajo zavezana nuditi varnost in zaščito šibkejšim državljanom pri zaznavi nasilja v družini, kar je posebnega pomena, saj se kazenskopravni sistem bolj ali manj ukvarja le s storilci deviantnih ravnanj, žrtve teh dejanj pa se nekako zasenčijo oziroma se nanje neuradno pozabi. Razlog za izbor teme je zanimivost, aktualnost in nedorečenost raziskovalnega vprašanja, kar bo vodilo čez vso magistrsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, nasilnež, prepoved približevanja, zaščita žrtev nasilja v družini
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2031; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Razprava o žvižgaštvu je vse bolj pereča ne le v neskončnem boju proti korupciji, pač pa tudi na področju akterjev, ki se običajno v prvi vrsti ne ukvarjajo z zagotavljanjem zaščite potencialnim žvižgačem. Aktualnost samega področja predstavlja zavedanje, da je korupcija rak demokratične in ustavnopravne države. V Sloveniji so bili posamezniki, ki prijavijo nezakonita ravnanja, posebej zaščiteni le s posamičnimi predpisi, saj je bila zakonodaja razdrobljena. Z novo sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) se v Republiki Sloveniji celostno uredi področje žvižgaštva in prenesejo določbe Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU v slovenski pravni red. Sistematična urejenost materije s specialnim zakonom, kot je ZZPri, nedvomno nudi zavedanje o obstoju zaščite in notranjo homogenost ureditve. V magistrskem delu bomo obravnavali trenutno stanje položaja zaščite žvižgačev v družbi in ga primerjali s preteklo zakonodajno ureditvijo. Delo analizira sodne primere na temo zaščite žvižgačev s pomočjo nacionalne in tuje sodne prakse. Z namenom zagotovitve uporabnosti magistrskega dela v praksi je nazadnje s pomočjo preučitve strokovne literature, določb ZZPri in primerov najboljših praks pripravljen osnutek notranjega akta za zavezance v zasebnem sektorju. Magistrsko delo izpostavlja primere dobrih praks držav članic EU, ki so do sedaj implementirale določbe Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Posebnost magistrskega dela je uporaba vseh ugotovitev in raziskovanj na primeru študije primera v določeni organizaciji, česar rezultat je oblikovanje predlogov, ki bodo referenčna točka pri morebitni vpeljavi izboljšav v konkretni organizaciji. S pomočjo raziskovanja bomo razjasnili meglo nad vprašanjem, ali zaščita žvižgačev, čeprav je večina držav sprejela zakonodajo s področja zaščite žvižgačev, ostaja ponekod odprto vprašanje, in urejena le na papirju, kot se glasi slovenski frazem »papir vse prenese«.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žvižgaštvo, žvižgač, Zakon o zaščiti prijaviteljev, korupcija, prepoved povračilnih ukrepov, zaupnik, notranja prijava, zunanja prijava, javno razkritje
Objavljeno: 19.02.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,20 MB)