Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko delo
Silva Božnar, 2025, master's thesis

Abstract: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev, saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije, Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Keywords: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 396; Downloads: 34
.pdf Full text (825,49 KB)

2.
Ustavna ureditev BiH in vprašanje pristojnosti entitet : magistrsko delo
Uroš Vukosavljević, 2025, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se v času širše mednarodne krize in približajoče se tridesete obletnice mirovnega sporazuma, ki je končal vojno zaradi ponovne oziroma večne aktualnosti teme spreminjanja državnih meja na Balkanu, ukvarja z Bosno in Hercegovino kot samostojno, a kompleksno in na geopolitične premike občutljivo državo. Delo s pregledom zgodovinskega razvoja in veljavnega prava ugotavlja temeljne značilnosti ustavnega sistema države in obliko državne ureditve. Pri določanju državne ureditve je ključno vprašanje notranjih odnosov v državi in vprašanje pristojnosti med relevantnimi subjekti. Raziskava se v večjem delu, razen kjer je to res nujno potrebno za razumevanje in kontekst, izogiba obravnavanju oboroženega konflikta, ki bi zahteval samostojno obravnavo, temveč se posveča predvsem ustavni ureditvi oziroma predvojnim in povojnim družbenim dogovorom treh bosansko-hercegovskih konstitutivnih narodov. V magistrskem delu so bile za prikaz ustavnega razvoja in njegovih značilnosti uporabljene naslednje metode, in sicer kompilacijska, sistematična zgodovinska in deskriptivna metoda. Z analitično, normativno-dogmatično in sociološko metodo pa delo skuša dognati resničen namen ustavodajalca in družbeni odnos do takšnega družbenega/državnega dogovora, ki je posledica mednarodnega mirovnega sporazuma. V nalogi je bilo ugotovljeno, da je Bosna in Hercegovina federacija s konfederalnimi elementi in je v veliki meri odvisna od mednarodne skupnosti, kot enotna država pa ima prihodnost zgolj ob upoštevanju načela konstitutivnosti, in sicer pod pogojem, da se opusti želja po prisilni unitarizaciji. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da entiteti, po tem ko pristojnosti preneseta na zvezno raven, ne moreta enostransko razveljaviti zvezne zakonodaje in pristojnosti prenesti nazaj na entitetsko raven po postopkih za sprejemanje entitetske zakonodaje.
Keywords: Bosna in Hercegovina, Dayton, ustava, entitete, pristojnosti
Published in ReVIS: 14.04.2025; Views: 372; Downloads: 19
.pdf Full text (1,98 MB)

3.
Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike : diplomsko delo
Urška Dovžak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU.
Keywords: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov
Published in ReVIS: 13.02.2024; Views: 1086; Downloads: 33
.pdf Full text (450,79 KB)

4.
Širjenje pooblastil občinskih redarjev : magistrsko delo
Natalija Golob, 2021, master's thesis

Abstract: V Sloveniji za varnost na državni ravni skrbi policija, na občinski ravni pa občinsko redarstvo, ki skrbi predvsem za varovanje varnosti v cestnem prometu in za vzdrževanje javnega reda in miru. Policija je že ob ustanovitvi občinskih redarstev velik del nalog prepustila občinskim redarstvom, prav tako pa tudi sedaj vse poteka v smeri, da bi zmeraj več nalog prepustili občinskim redarjem. Trend širjenja pooblastil občinskih redarjev je, da bi se občinska redarstva preimenovala v mestno policijo. V uvodnem delu smo z zgodovinsko metodo predstavili zgodovinski razvoj občinskega redarstva, nato smo z enostavno statistično metodo predstavili, katere občine imajo ustanovljena občinska, medobčinska ali mestna redarstva in koliko imajo zaposlenih, v nadaljevanju smo s primerjalno metodo primerjali, kako ima urejeno prometno in komunalno redarstvo sosednja država Hrvaška. Primerjali smo tudi strokovno usposabljanje policistov in občinskih redarjev ter strokovno usposabljanje občinskih redarjev, prometnih ter komunalnih redarjev na Hrvaškem. Na koncu magistrskega dela smo s sociološko oz. empirično metodo pridobili mnenja zaposlenih občinskih redarjev in občanov glede širjenja pooblastil. Namen in cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je smiselno občinskim redarjem širiti pooblastila oz. kakšni problemi se pojavljajo pri širitvi. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na širjenje pooblastil. Rezultati raziskav so pokazali, da se pri širitvi pojavljajo številni problemi, ki jih je potrebno rešiti (pomanjkanje kadra, prekratko usposabljanje, pomanjkanje opreme, sprememba zakonodaje, finance, reorganizacija, dodatne naloge in prostori). Naše ugotovitve bo lahko stroka uporabila pri nadaljnjih širitvah pooblastil, tako da izboljša področja, kjer so potrebne spremembe.
Keywords: občinsko redarstvo, občinski redarji, red, pooblastila, pristojnosti
Published in ReVIS: 25.08.2022; Views: 1973; Downloads: 115
.pdf Full text (1,90 MB)

5.
Nova generacija sporazumov o prosti trgovini : diplomsko delo
Doroteja Jagarinec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu preučimo vlogo EU pri vplivu na mednarodno trgovino. EU se je morala soočiti z vzponom globalizacije in spremembami na svetovnih trgih. Pri teh spremembah je pomembno vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki je bistveno okrepila vlogo EU pri vplivu na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. V delu so predstavljeni prostotrgovinski sporazumi nove generacije, ki v post-lizbonski usmeritvi dokaj presegajo zgolj zmanjševanje trgovinskih in investicijskih ovir, kakor je bilo to pri t. i. sporazumih prve generacije. Prostotrgovinski sporazumi nove generacije so usmerjeni k liberalizaciji trga in k spoštovanju človekovih pravic, delovnih standardov, okoljevarstva in dobrega gospodarjenja. V diplomskem delu izpostavljamo problematiko mešanih sporazumov, ki lahko sprožajo napetosti med politično konstrukcijo sui generis, kakor pogosto opredelimo EU, in tretjimi državami, s katerimi želi sodelovati preko prostotrgovinskih sporazumov. Ugotoviti velja, da bodo naslednji sporazumi večinoma mešane narave, kar bo vodilo v dolgotrajnejši postopek njihovega sprejeta, ker bodo v sprejetje vključene tako EU kot tudi države članice.
Keywords: prostotrgovinski sporazumi nove generacije, pristojnosti Evropske unije, zunanja trgovinska politika, skupna trgovinska politika
Published in ReVIS: 31.03.2022; Views: 1917; Downloads: 64
.pdf Full text (464,89 KB)

6.
Družinski zakonik - razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodišči : diplomsko delo
Maša Erjavec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvedba novega Družinskega zakonika (DZ) je v primerjavi z ZZZDR prinesla razmejitev strokovne svetovalne in podporne vloge CSD od razsojanja, ki je v pristojnosti sodišča. Okrožno sodišče z uvedbo DZ odloča o ukrepih za varstvo otrokove koristi ter o skupni vzgoji in varstvu otroka. CSD pa poda strokovno mnenje, izvaja ukrepe in nadzor nad ukrepi ter izdela načrt pomoči družini in obvešča okrožno sodišče o izvajanju ukrepov. DZ daje velik poudarek zaščiti otrokove koristi in narekuje potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju med CSD in okrožnimi sodišči. Diplomsko delo izvirno predstavi razmejitev pristojnosti odločanja CSD in okrožnega sodišča v družinskih zadevah za varstvo otrokove koristi po novem DZ. Uporabljeni sta opisna in normativna metoda pri opredelitvi pravnih virov družinskega prava in značilnosti DZ, pri opredelitvi temeljnih pojmov in institutov ter razmerij med starši in otroki, pa tudi pri predstavitvi postopkov odločanja v DZ in ukrepov za varstvo otrokove koristi. S primerjalno metodo je predstavljen prenos odločanja s CSD na okrožno sodišče glede na določila DZ in predhodno veljavni predpis ZZZDR. Ugotovitve kažejo, da ureditev DZ z vzpostavitvijo jasne razmejitve odločanja med CSD in okrožnim sodiščem in s tem razmejitve socialnovarstvenih storitev zagotavlja boljše varstvo otrokove koristi. Nova ureditev je dolgoročno boljša in odpravlja omejitve necelovitega varovanja otrokove koristi po ZZZDR. Ne glede na začetne težave DZ je varstvo otrokove koristi bolje zagotovljeno
Keywords: družinski zakonik, razmejitev pristojnosti, CSD, okrožno sodišče, otrokova korist, ukrepi
Published in ReVIS: 16.07.2021; Views: 2451; Downloads: 156
.pdf Full text (467,98 KB)

7.
Sistem financiranja občin v Sloveniji : povprečnina in obvezne naloge
Katja Pepelnak, 2019, master's thesis

Abstract: Občina potrebuje za uresničevanje svojega bistva priznavanje samostojnosti in neodvisnosti ter sistem, ki ji to omogoča. Pomembna je jasna razmejitev nalog, ki so lokalne narave od tistih, ki izhajajo iz državne ravni. V nadaljevanju pa se naloge lokalne narave razmejujejo na obvezne in neobvezne naloge. Vsakršna razmejitev nalog privede do dvoma, v kolikor razmejitev nalog ni jasno določena s predpisi in v kolikor nima jasne slike o tem, kako so takšne naloge financirane. S proučevanjem državnih predpisov prišli do ugotovitve, da obstaja nejasna slika o tem, katere občinske naloge so obvezne in katere neobvezne. Prav tako je predpisov, ki govorijo o nalogah občin, preveč. Pomanjkljivost pa se kaže v tem, da se Zakon o lokalni samoupravi, ki sicer določa izvirne naloge občin, ne upošteva kot krovni zakon, ki bi te naloge povezal v neko smiselno celoto. Novo razmejevanje občinskih nalog pa je uvedel tudi Zakon o financiranju občin, ki je v svojih določbah določil naloge, ki se financirajo s primerno porabo. Z analizo nalog in sredstev za njihovo financiranje na konkretnem primeru Občine Poljčane smo prišli do ugotovitve, da povprečnina, ki je izračunana iz povprečnih stroškov obveznih nalog občin, ki jih določa Zakon o financiranju občin, ni odraz dejanskega stanja in posledično privede do nesorazmerja med obveznimi nalogami občin ter sredstvi za njihovo financiranje. Trenutno veljavni sistem financiranja občin pa pozablja, da ima občinska infrastruktura rok trajanja in samo vzdrževanje ne more zagotavljati kakovosti življenja občanov. Čigava naloga so torej investicije? In čigava naloga je zagotavljanje socialne varnosti?
Keywords: financiranje, povprečnina, obvezne naloge, neobvezne naloge, pristojnosti občin, primerna poraba
Published in ReVIS: 11.03.2020; Views: 3574; Downloads: 188
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
9.
10.
Search done in 0.29 sec.
Back to top