1. Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federacijiDejan Kaloh, 2014 Abstract: Magistrsko delo obravnava in primerja zgodovinske, politične in pravne vidike funkcije šefa države v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju tudi RS) in Ruski federaciji (v nadaljevanju tudi: RF). Pristojnosti in funkcije predsednika države v teh dveh državah so nujno drugačne, saj je Slovenija predstavnica parlamentarnega sistema državne oblasti z reprezentativno vlogo šefa države, Ruska federacija pa je država s predsedniškim sistemom državne oblasti, kjer je vloga šefa države v primerjavi z drugimi ključnimi državnimi organi izstopajoča. Obe državi kljub razlikam v sodobnem sistemu državne oblasti povezuje skupna komunistična preteklost, za katero je bilo značilno enostrankarsko vladanje in soočenje s prehodom v novi demokratični sistem, ko je Slovenija postala parlamentarna demokracija, Ruska federacija pa je dobila dominantni predsedniški sistem. Obe državi sta v nenehnem procesu utrjevanja demokratične države, pri tem pa ima ravno predsednik države zelo pomembno vlogo. Odnosi med posameznimi vejami oblasti v odnosu do šefa države so v obeh preučevanih državah različni. Predsednik Republike Slovenije predstavlja »sui generis« državni organ in je pozicioniran zunaj okvirjev klasične tridelne oblasti, ob tem, da v
svojih rokah nima izvršilne oblasti. Predsednik Ruske federacije pa ravno obratno - predstavlja četrto vejo oblasti, ki je v primerjavi s preostalimi tremi vejami oblasti dominantna. Magistrsko delo se je v osrednjem delu osredotočilo na primerjalni opis vloge, pristojnosti in pooblastil predsednika v sistemu, ki mu dovoljuje več oblasti (Ruska federacija) in v sistemu, v katerem je predsedniška oblast bolj omejena (Republika Slovenija). Dejanski položaj in moč šefa države pa je bilo potrebno nujno presojati v kontekstu politične zgodovine države, ustavnega okvirja in v luči osebnostnih značilnosti vsakokratnega šefa države.
Found in: ključnih besedah
Keywords: šef države, pristojnosti šefa države, parlamentarni sistem, predsedniški sistem, predsednik Republike Slovenije, predsednik Ruske federacije
Published: 24.08.2017; Views: 2642; Downloads: 135
 Fulltext (646,41 KB) |
2. |
3. |
4. Pristojnosti in delovanje sodišča Evropske unijeDamijana Bojić, 2014 Found in: ključnih besedah
Keywords: sodišča, Sodišče EU, pristojnosti, organizacija, sodniki, pravobranilci, postopki, sodbe, tožbe
Published: 12.12.2017; Views: 2067; Downloads: 142
Fulltext (360,83 KB) |
5. |
6. |
7. Hrup kot oblika in vsebina ogrožanja varnosti ljudiPeter Jeraša, 2011 Found in: ključnih besedah
Keywords: varnost, hrup, obremenitev z zvokom, obremenitev s hrupom, javne prireditve, javni red in mir, nadzor, pristojnosti, nevaren predmet
Published: 23.08.2018; Views: 1568; Downloads: 105
Fulltext (2,27 MB) |
8. Vloga predsednika RS po mednarodnem in slovenskem pravuDarja Bajc, 2010 Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacija oblasti države, različni sistemi organizacije državne oblasti, šef države, predsednik države, funkcije in pristojnosti, imuniteta, zaščita, privilegij, kazenska odgovornost, pregnanstvo, urad
Published: 27.05.2019; Views: 1379; Downloads: 71
Fulltext (457,74 KB) |
9. |
10. Sistem financiranja občin v SlovenijiKatja Pepelnak, 2019 Abstract: Občina potrebuje za uresničevanje svojega bistva priznavanje samostojnosti in neodvisnosti ter sistem, ki ji to omogoča. Pomembna je jasna razmejitev nalog, ki so lokalne narave od tistih, ki izhajajo iz državne ravni. V nadaljevanju pa se naloge lokalne narave razmejujejo na obvezne in neobvezne naloge. Vsakršna razmejitev nalog privede do dvoma, v kolikor razmejitev nalog ni jasno določena s predpisi in v kolikor nima jasne slike o tem, kako so takšne naloge financirane. S proučevanjem državnih predpisov prišli do ugotovitve, da obstaja nejasna slika o tem, katere občinske naloge so obvezne in katere neobvezne. Prav tako je predpisov, ki govorijo o nalogah občin, preveč. Pomanjkljivost pa se kaže v tem, da se Zakon o lokalni samoupravi, ki sicer določa izvirne naloge občin, ne upošteva kot krovni zakon, ki bi te naloge povezal v neko smiselno celoto. Novo razmejevanje občinskih nalog pa je uvedel tudi Zakon o financiranju občin, ki je v svojih določbah določil naloge, ki se financirajo s primerno porabo. Z analizo nalog in sredstev za njihovo financiranje na konkretnem primeru Občine Poljčane smo prišli do ugotovitve, da povprečnina, ki je izračunana iz povprečnih stroškov obveznih nalog občin, ki jih določa Zakon o financiranju občin, ni odraz dejanskega stanja in posledično privede do nesorazmerja med obveznimi nalogami občin ter sredstvi za njihovo financiranje. Trenutno veljavni sistem financiranja občin pa pozablja, da ima občinska infrastruktura rok trajanja in samo vzdrževanje ne more zagotavljati kakovosti življenja občanov. Čigava naloga so torej investicije? In čigava naloga je zagotavljanje socialne varnosti?
Found in: ključnih besedah
Keywords: financiranje, povprečnina, obvezne naloge, neobvezne naloge, pristojnosti občin, primerna poraba
Published: 11.03.2020; Views: 1300; Downloads: 99
Fulltext (1,26 MB) |
