Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 7021; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (817,01 KB)

2.
3.
4.
Prosti preudarek v upravnem postopku
Maruša Fortun, 2020

Opis: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh