11. |
12. Dejavniki zadovoljstva na delovnem mestuBrigita Špelko, 2011 Opis: Med razlicnimi viri, iz katerih vsaka organizacija crpa svojo moc, imajo poseben pomen
ljudje. Njihova specifika je v neomejenih potencialih, saj je optimalna izraba cloveških
sposobnosti ob spodbujanju inovativnosti, ustvarjalnosti in samouresnicevanje skoraj
brezmejna. Kadrovska funkcija tako postaja s potrebo po fleksibilnem in ažurnem odzivanju
na dinamicne zahteve okolja pomembnejša celo od financne ali informacijske.
V sodobnem gospodarstvu temelji uspešnost organizacije vse pogosteje na samostojnih,
visoko usposobljenih in zadovoljnih zaposlenih, ki se med seboj dobro razumejo in
sodelujejo, prav tako pa naj bi tudi med njimi in vodilnimi kadri v podjetju veljali dobri
odnosi. Visoko motivirani in zadovoljni zaposleni so lahko vir konkurencne prednosti in
kljucni element dolgorocne uspešnosti podjetja.
Delavci so bolj motivirani za svoje delo, ce so pogoji dela v podjetju ugodni, hkrati pa je
vecja tudi njihova produktivnost in zadovoljstvo pri delu. Placa in ostale materialne ugodnosti
so sicer precejšnjega pomena za zadovoljstvo zaposlenih, vendar pa je domet zgolj
ekonomskih oblik motiviranja zaposlenih zelo omejen. Na zadovoljstvo zaposlenih namrec
vplivajo tudi številni nematerialni dejavniki. Splošno zadovoljstvo se izoblikuje kot skupek
zadovoljstev s posameznimi dejavniki.
Prvi del naloge prikazuje zgodovinski pregled vloge zaposlenih skozi cas s poudarkom na
nekaterih teoretskih pristopih. V nadaljevanju predstavljamo teorijo zadovoljstva zaposlenih
in kljucne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo.
V empiricnem delu naloge smo na podlagi že izvedene raziskave ugotavljali celovito
zadovoljstvo zaposlenih pri delu oziroma na delovnem mestu. Klasificirali smo tudi
posamezne dejavnike zadovoljstva in jih analizirali glede na demografske podatke.
Zadovoljstvo zaposlenih smo torej preucevali na dva nacina. S tem smo ugotovili, ali se
stopnja zadovoljstva (zadovoljstvo z delom kot celoto) in zadovoljstvo z izbranimi dejavniki
razlikujeta glede na demografske podatke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva, motivacija, kadrovska funkcija, menedžment človeških virov
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1956; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
13. Ekološki vidik zasebne lastnineMatic Rijavec, 2021 Opis: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1620; Prenosov: 89
Celotno besedilo (830,06 KB) |
14. Odvisnost višine odobrenih javnih investicijskih sredstev od demografskih, geografskih in ekonomskih lastnosti občinSimon E. Pantar, 2021 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: projekt, projektni menedžment, investicija, investicijska funkcija, investicijski projekt, vodja projekta, projektna skupina, finančna sredstva, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 777; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,60 MB) |
15. Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrovMateja Sklepić, 2020 Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 0 |
16. Izzivi na področju človeških virov na javnem raziskovalnem zavoduTjaša Vidmar, 2021 Opis: Namen magistrskega dela je na podlagi domače in tuje literature opraviti empirično raziskavo o izzivih na področju UČV na JRZ. Preko spletnega vprašalnika so zaposleni JRZ odgovarjali na zastavljena vprašanja o urejenosti in razvoju področja UČV na JRZ. Na osnovi rezultatov smo ugotovili, da anketirane za nadaljevanje zaposlitve na JRZ v povprečju najbolj spodbujajo naslednji dejavniki: medsebojni odnosi, zanimivo delo in možnost za razvoj. Najmanj jih spodbujajo plača, pohvale in priznanja ter ugled organizacije. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se JRZ strateško in sistematično ukvarja s procesom upravljanja in razvoja človeških virov. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima JRZ že razvite osnovne postopke na tem področju, vendar pa bo potrebna nadgradnja trenutnega stanja, predvsem na področju vzpostavitve sistema nasledstev, oblikovanja strategije upravljanja ključnih kadrov ter upravljanja in razvoja kadrov. S pomočjo vprašalnika smo identificirali dejavnike, ki spodbujajo anketirane k temu, da ostanejo zaposleni na JRZ, in preverili razvitost posameznih področij. Pridobljeni rezultati nam bodo v pomoč pri nadaljnjem razvoju področja UČV, s čimer si želimo ustvariti delovno okolje, kjer bodo zaposleni zadovoljni in se ne bodo odločali za odhod iz JRZ.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravljanje človeških virov, človeški viri, kadrovska funkcija, trendi na področju UČV, izzivi na področju UČV
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,22 MB) |
17. Izboljšanje spolne disfunkcije s treningom mišic medeničnega dnaJanja Neža Breceljnik, 2022 Opis: O spolnih disfunkcijah govorimo, ko je omejeno ali onemogočeno izvajanje spolne aktivnosti. Ustrezna spolna funkcija je pomembno ter zapleteno področje v kakovosti življenja posameznika, na katerega bistveno vpliva tudi optimalno ohranjeno delovanje mišic medeničnega dna. Vloga fizioterapevta je učenje pravilne aktivacije ter sproščanja mišic medeničnega dna za vzdrževanje zdravih mišic, ki omogočajo zadovoljujočo spolnost obeh spolov in preprečijo različne spolne disfunkcije. Opisali smo ozadje spolnih disfunkcij pri obeh spolih ter podrobno razložili zgradbo in delovanje sistema mišic medeničnega dna. Predstavili smo ustrezni trening s fizioterapevtskimi metodami in tehnikami za izboljšanje delovanja mišic medeničnega dna.
Na podlagi izbrane obstoječe strokovne literature smo pozitivno odgovorili na raziskovalno vprašanje, da je trening mišic medeničnega dna učinkovit za izboljšanje spolne funkcije pri spolnih disfunkcijah. Prav tako z učinkovitim treningom mišic medeničnega dna lahko zmanjšamo simptome spolnih disfunkcij pri obeh spolih. Učenje pravilne kontrakcije mišic medeničnega dna je učinkovitejše z biološko povratno zvezo (biofeedback) pod strokovnim nadzorom fizioterapevta, kot da to izvaja pacient sam.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Trening mišic medeničnega dna, fizioterapija, spolna funkcija, spolna disfunkcija.
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 1409; Prenosov: 98
Celotno besedilo (725,71 KB) |
18. Vpliv inspiratornega mišičnega treninga s POWERbreathe pripomočkom na pljučno funkcijoUrška Gorup, 2022 Opis: Inspiratorni mišični trening (IMT) s pripomočkom POWERbreathe pri zdravih posameznikih vpliva na izboljšanje pljučne funkcije, posledično se pri zahtevnejših telesnih obremenitvah zaznava napora zmanjša, s tem pa tudi utrudljivost mišic. Z rednim IMT se zmogljivost dihalnih mišic lahko poveča. Izsledki raziskav potrjujejo, da IMT s pripomočkom POWERbreathe deluje učinkovito na pljučno funkcijo tudi pri bolnikih s KOPB, s srčnim popuščanjem, hipertenzijo, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter pri osebah z bolečinami v križu. Z IMT dosegamo večjo moč in vzdržljivost inspiratornih mišic, zmanjšujemo občutek dispneje, znižujemo krvni tlak, število okužb dihal in pojavnost pljučnice. Izvajanje IMT ima prav tako preventivno vlogo pred razvojem pooperativnih pljučnih zapletov. Oblika respiratornega mišičnega treninga (RMT) se priporoča tudi za starejše osebe, saj prispeva k boljšemu dinamičnemu ravnotežju, kar pri njih posledično zmanjša tveganje za padce.
Če povzamemo ugotovitve raziskav, z rednimi respiratornimi treningi se lahko izboljša kakovost življenja tako zdravega posameznika, športnika kot tudi posameznika z zdravstvenimi omejitvami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inspiratorni mišični trening, respiratorni mišični trening, POWERbreathe, pljučna funkcija
Objavljeno: 15.04.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,43 MB) |
19. |
20. Parlamentarna preiskavaGoran Letić, 2022 Opis: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo
državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim
zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne
funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar
pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti,
temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora.
Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno
funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu.
Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo
oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki
bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno
in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti
parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V
Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi
preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo
tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta.
Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna
komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja
zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni
organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja
Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi
pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela
parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave,
razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih
organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za
oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo
nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških.
Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago
parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode
parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 642; Prenosov: 46
Celotno besedilo (816,64 KB) |
