Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije predstavlja temelj razvoja skupnostne samooskrbe v Sloveniji. Skupnostna samooskrba omogoča aktivnim odjemalcem, občinam, energetskim podjetjem in drugim tržnim deležnikom, da se povezujejo in aktivno sodelujejo na trgu električne energije, ki je bil v preteklosti rezerviran za tradicionalne in centralizirane energetske sisteme. Na tej podlagi se odpirajo številne priložnosti za razvoj novih inovativnih poslovnih modelov, ki bodo poleg ekonomskih ciljev zasledovali tudi cilje trajnostnega razvoja. Za inoviranje poslovnega modela skupnostne energetske samooskrbe sem uporabil orodje Canvas – platno poslovnega modela, ki sta ga razvila priznana avtorja Osterwalder in Pigneur, za potrebe trajnostnega razvoja pa nadgradila nemška avtorja Tiemann in Fichter. Gre za mednarodno uveljavljeno orodje za inoviranje poslovnih modelov, ki na inovativen in sistematičen način prikaže logiko, kako organizacija kreira, izvaja in zajema vrednost. V procesu inoviranja sem opredelil ključne gradnike poslovnega modela in jih z vidika vseh treh ključnih partnerjev (aktivni odjemalec, občina in energetsko podjetje) povezal v smiselno, trajnostno naravnano in ekonomsko učinkovito celoto, ki bo snovalcem tovrstnih projektov pomagala do lažje in bolj učinkovite praktične implementacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: samooskrba, skupnostna samooskrba, električna energija, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, inoviranje, poslovni model Canvas, denarni tok, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa
Published: 27.07.2021; Views: 1528; Downloads: 141
Fulltext (3,81 MB)

Abstract: Zaradi vse večje globalizacije, ki se uveljavlja tudi na območju Evropske unije (EU), se mobilnost ljudi, blaga in kapitala povečuje, razdalje med prebivalci Unije so vse manjše, državne meje izginjajo in integracija je v polnem razmahu. Odločitve, ki se sprejemajo danes, bodo krojile življenjske pogoje generacij za nami. Zato je izrednega pomena, da si države članice Unije prizadevajo za zagotovitev skladnega razvoja in za zmanjšanje razlik v razvitosti med posameznimi deli EU. V ta namen EU izvaja kohezijsko politiko, katere bistven element predstavlja teritorialno transnacionalno sodelovanje kot oblika finančnega instrumenta Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Začetki teritorialnega sodelovanja segajo v leto 1990, ko je Evropska komisija za doseganje solidarnosti med različnimi območji EU vzpostavila t. i. Pobude Skupnosti INTERREG. Od finančne perspektive 2007–2013 dalje pa teritorialno sodelovanje postane samostojen cilj evropske kohezijske politike, ki svoje delovanje usklajuje in povezuje s programom splošne politike EU in makroregionalnimi strategijami. Transnacionalni programi podpirajo sodelovanje na vsebinskih področjih strateškega pomena in tako sooblikujejo skupne razvojne rešitve za skupne izzive posameznega območja. Transnacionalno dodano vrednost je moč ovrednotiti s štirimi glavnimi vidiki, ko so: • usklajeno upravljanje splošnih dobrin, ki so v skupni rabi vsaj treh držav (npr. cestno omrežje, upravljanje porečij in naravnih habitatov); • prenos znanja; • priprava skupnih razvojnih rešitev za skupne izzive; • usklajevanje politik na transnacionalni ravni. Slovenija je bila pri vključevanju v programe teritorialno transnacionalnega sodelovanja vključena že pred vstopom v EU, polnopravno članstvo in pravico do koriščenja finančnih sredstev ESRR pa je pridobila z vstopom v EU, to je maja leta 2004. Že od vsega začetka pa slovenski projektni partnerji pišejo zgodbo o uspehu tako po številu odobrenih projektov kot tudi po obsegu alokacije sredstev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Interreg, programi evropskega sodelovanja, makroregionalne strategije, strateško usmerjen razvoj, magistrske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 791; Downloads: 41
Fulltext (2,58 MB)

Abstract: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto
Found in: ključnih besedah
Keywords: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja
Published: 27.07.2021; Views: 1188; Downloads: 120
Fulltext (2,13 MB)

Abstract: Diplomsko delo predstavlja mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in vpliv klasične glasbe na njih. Na to temo smo izvedli raziskavo v skupini mladostnikov s težko motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v domu Žarek, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Veliko ljudi zamenjuje duševno bolezen z motnjo v duševnem razvoju, zato smo v teoretičnem delu obrazložili, kaj sploh je motnja v duševnem razvoju in pomembne razlike v primerjavi z duševno boleznijo, na katera področja človekovega življenja sega, kdo so osebe z motnjo v duševnem razvoju in kako živijo. Osredotočili smo se na mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in njihove značilnosti. Ker je zelo pomemben del naloge tudi klasična glasba, smo jo razložili po obdobjih in izpostavili skladatelje, ki so s svojimi deli pisali zgodovino. Dela omenjenih skladateljev so bila v raziskavi tudi poslušana. Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev v raziskavi opazovanih uporabnikov, njihove diagnoze in stanja, potek raziskave in predstavitev dobljenih rezultatov. Raziskavo smo opravljali med oktobrom 2015 in junijem 2016 v skupini osmih uporabnikov, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Sodeloval je tim varuhinj in pedagogov, svoja opažanja smo beležili v za to oblikovane protokole. Pred izvedbo raziskave smo si zastavili nekaj vprašanj, na katera smo ob opazovanju ciljne skupine dobili odgovore in jih v razpravi tudi predstavili.
Found in: ključnih besedah
Keywords: duševni razvoj, motnje, mladostniki, glasbene terapije, klasična glasba, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 836; Downloads: 57
Fulltext (1,67 MB)

Abstract: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Published: 28.07.2021; Views: 1137; Downloads: 74
Fulltext (6,57 MB)