21. |
22. Evropski parlament po Lizbonski pogodbiMaruša Ceket, 2012 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Evropska unija, Evropska skupnost, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o Evropski uniji, Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice, Pogodba o ustavi za Evropo, Lizbonska pogodba, Evropski parlament, proračun Evropskega sodišča, poslanci, politične skupine Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 2798; Prenosov: 134 Celotno besedilo (1,75 MB) |
23. |
24. Vpliv regionalnih razlik v razvitosti Slovenije na uvedbo pokrajinAlojzij Šink, 2016 Opis: V Sloveniji kot temelj lokalne samouprave delujejo občine. Večina slovenskih občin se ni izkazala pri reševanju problemov, ki zajemajo širši prostor od teritorija občine. Za urejanje skupnih zadev življenja državljanov, ki so pomembne za širši regionalni nivo,nimamo v Sloveniji druge stopnje lokalne samouprave. Že iz tega vidika je potrebna ustanovitev pokrajin. Z uvedbo pokrajin bi se odprla pot za proces decentralizacije in uveljavitev načela subsidiarnosti, ki ju obstoječa odsotnost vmesne ravni ne dopušča.Regionalizacija Slovenije je potrebna predvsem zaradi hitrejšega reševanja notranjih razvojnih problemov. Potreba po regionalizaciji izhaja tudi iz sprememb, do katerih je prišlo v obdobju po uveljavitvi lokalne samouprave; povečalo se je število občin, ki še vedno narašča, prišlo je do centralizacije njihovih pristojnosti in do poglabljanja razlik v stopnji gospodarske razvitosti posameznih območij v Sloveniji. Podatki regionalnega razvoja nam povedo, da obstoječi institucionalni okvir regionalne razvojne politike (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) in 12 statističnih regij ne ustrezajo doseganju ciljev regionalnega razvoja, to je zmanjšanje regionalnih razlik in decentralizacija oblasti. Pokrajina je tisti subjekt, ki skrbi za razvoj območja oziroma dela države, ki ga povezujejo skupni ekonomski, geografski, demografski, socialni in drugi dejavniki, ki prebivalstvo poenotijo pri uresničevanju skupnih ciljev.Centralizacija države in odsotnost pokrajin nam pokaže, da država in majhne šibke občine ne opravljajo nalog pokrajin. Pokrajine bi v skladu z načelom subsidiarnosti bolje prepoznale in opravile naloge na svojem področju. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: dvotirni upravni sistem, lokalna samouprava, lokalna skupnost, občina, pokrajina, regija Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2803; Prenosov: 179 Celotno besedilo (1,28 MB) |
25. Odraz arabske pomladi v ustavnih ureditvahZoran Stankovič, 2016 Opis: Namen magistrskega dela je preučiti povezanost in korelacijo arabske kulture ter tradicije in islamskega prava z dogajanji pred, med in po arabski pomladi ter njihov pozitivni ali negativni vpliv na ustavne in politične sisteme v arabskih in evropskih državah. Pri tem smo podrobneje preučili zgodovinski razvoj arabskih držav in arabsko mentaliteto ter nastanek in pomen islamskega prava, vire islamske tradicije in vrednote v islamskem svetu, vzroke in cilje arabske pomladi ter dogajanje v posameznih arabskih državah in odzive mednarodne skupnosti. V zaključni fazi pa smo primerjali posamezne politične in ustavne sisteme izbranih držav in preverili, na kakšen način sta islam in arabska pomlad nanje vplivala, ter se opredelili do ugotovljenih rezultatov. Arabske države so skozi vso zgodovino tesno povezane z islamom in islamskim načinom življenja. Islam je vpet v ustavna besedila, zakone in običajno pravo. Posledično so tudi ustavne ureditve arabskih držav pod velikim vplivom šeriatskega prava, ki se na določenih področjih precej razlikuje od priznanih mednarodnih in nacionalnih standardov in prava. Posamezne evropske države so vedno bolj v dilemi glede islama, zato tudi vse bolj spremljajo razvoj islamskih skupnosti v svojih državah. V zadnjih desetletjih je bil islam obravnavan v številnih razpravah o ekstremnem nasilju, terorističnih gibanjih, kršitvah človekovih pravic, češ da državljani prisotnost muslimanov težko sprejmejo kot pozitiven dejavnik. Strah, sumničavost in nezaupanje sta velika pred vsem, kar je islamsko. Pred islamom in Evropo je tako izjemno težka naloga priznavanja, spoštovanja in sodelovanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: arabska kultura, arabska mentaliteta, islamsko pravo, arabska pomlad, mednarodna skupnost, ustavni sistemi Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2606; Prenosov: 145 Celotno besedilo (851,20 KB) |
26. |
27. |
28. Prenova in informatizacija upravnih procesov v Občini KrškoMitja Kožar, 2013 Opis: Prenova in informatizacija poslovanja sta se v podjetniškem in gospodarskem okolju pokazali za zelo pomembno orodje, s pomočjo katerega je podjetjem uspelo preživeti krizna obdobja in jim omogočilo nov (boljši) začetek. Podobno se mora zgoditi tudi znotraj ogromnega javnega aparata, to je v javni upravi. Na primeru večje lokalne skupnosti bo prikazano, na kakšen način se lahko izkoristijo zmogljivosti sodobne informacijsko-komunikacijske rešitve ter s prenovo
in informatizacijo procesov ublaži »dušenje« zaposlenih in strank z birokracijo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: javna uprava, birokracija, prenova, informatizacija, poslovanje, lokalna skupnost Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 2500; Prenosov: 152 Celotno besedilo (5,48 MB) |
29. |
30. Pravni in dejanski položaj nemške manjšine v Sloveniji pred in po drugi svetovni vojniPetra Trošt, 2023 Opis: Diplomsko delo prikazuje urejenost manjšinskega varstva na mednarodni ravni med prvo in drugo svetovno vojno in pomemben dokument, ki je zavezoval Kraljevino SHS k varstvu manjšin, na drugi strani pa razkorak med pravnoformalno urejenostjo in dejanskim stanjem za konkreten primer nemške manjšine. Zanimal nas je tudi položaj nemško govoreče etnične skupnosti danes. Nemška manjšina v Sloveniji ni ustavnopravno priznana, zato sta tudi obseg in sama narava pravic, ki so jih deležni pripadniki te manjšine, drugačna od obsega in narave pravic ustavnopravno priznane avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine. Čeprav nemška manjšina v ustavi ni omenjena, ne pomeni da ne obstaja, saj so še drugi načini za posredno priznanje njenega obstoja. Diplomsko delo opisuje, katere pravice so bile zagotovljene nemški manjšini v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno in na kakšni pravni podlagi ter kako je to urejeno danes. Kljub številnim pomembnim poskusom po opredelitvi narodne manjšine skozi zgodovino pa splošna in pravno zavezujoča definicija narodne manjšine ne obstaja niti na mednarodni niti na nacionalni ravni, zato nas je zanimalo, ali bi se pripadnike nemško govoreče etnične skupnosti lahko štelo kot narodno manjšino. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: narodna manjšina, etnična skupnost, Jugoslavija, varstvo manjšin, manjšinske pravice, Nemci Objavljeno: 17.05.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 1 Celotno besedilo (652,63 KB) |