21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. Model ekonomskega vrednotenja življenjskega sloga in prostorsko oskrbnih potreb starostnikovMarta Kavšek, 2019 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: dolgotrajna oskrba, življenjski slog, oskrba na domu, oskrbovana stanovanja, institucionalna oskrba, socialnovarstveni zavodi, starejši ljudje, stanovanjske skupnosti, ekonomski modeli, disertacije Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 73 Celotno besedilo (3,33 MB) |
27. Primerjava poravnalnih svetov in mediacije v lokalni skupnostiRebecca Kavčič, 2021 Opis: Različne življenjske izkušnje, načini dojemanja in karakterji ljudi so razlog, da se v času življenja nihče ne more izogniti konfliktom. Sprte stranke imajo na voljo sodno reševanje spora ali pa različne metode alternativnega reševanja sporov. V vsaki družbi se izoblikujejo drugačni izvensodni načini reševanja sporov, prilagojeni trenutnim družbenim razmeram, miselnosti in organiziranosti družbe. 1 Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so bili neke vrste predhodniki mediacije v lokalni skupnosti, saj je ta prevzela njihovo nalogo v današnjem svetu. Kasneje se je razširila mediacija. Pomen in vlogo krajevnih skupnosti so pri nas prevzele občine kot %temeljna lokalna samoupravna skupnost%. Mediacija v lokalni skupnosti omogoča, da lokalno prebivalstvo svoja nesoglasja rešuje na konstruktiven način in ohranja dobre medosebne odnose, kar je bistveno za uspešno (so)delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Spodbuja tudi družabnost, saj s tem, ko odpira prostor interakciji in soočenju, omogoča oživljanje komunikacije med posamezniki in skupinami, ki sestavljajo lokalno skupnost.2 Pri obeh obravnavanih oblikah alternativnega reševanja sporov veliko oviro predstavlja slaba obveščenost ljudi o prednostih teh postopkov. S primerjavo in kritično oceno smo uspeli povezati razloge za dolgoročen neuspeh poravnalnih svetov s trenutnimi ovirami pri implementaciji mediacije v lokalno skupnost. Ugotovitve opozarjajo na to, da gre mediacija v lokalni skupnosti v veliki meri po poti, ki so jo tlakovali poravnalni sveti, zato bo potrebno, da bi se izognili ponovnemu neuspehu, za dolgoročen uspeh pri implementaciji in vpeljavi med lokalno prebivalstvo narediti korak naprej v smislu promocije, izobraževanja ljudi in zagotavljanja strokovnosti mediatorjev ter poskrbeti za pravno regulacijo bistvenih elementov Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: poravnalni sveti, krajevna skupnost, mediacija v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, spor Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1807; Prenosov: 118 Celotno besedilo (1,71 MB) |
28. Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolahMagda Dragan, 2012 Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok.
Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje
v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti
učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje
romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno
oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z
devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem.
V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih
zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in
pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati
dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen
kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo
učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na
novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno
empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej
predstavljamo njene zaključke.
Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje
delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno
nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno
vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če
starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in
ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po
aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v
predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se
je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot
tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne
bo. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1009; Prenosov: 68 Celotno besedilo (1,68 MB) |
29. Spodbujanje socialnega podjetništvaUrška Kavčič, 2014 Opis: V magistrski nalogi ugotavljamo, kateri dejavniki vplivajo na spodbujanje socialnega
podjetništva v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na teoretične opredelitve socialnega
podjetništva, socialnega podjetnika in socialnega podjetja. Opisujemo socialno podjetništvo
po svetu in v Sloveniji ter pregledamo obstoječe pobude za spodbujanje socialnega
podjetništva v Sloveniji. Temu sledi opis največkrat omenjenih spodbud, ki vplivajo na razvoj
socialnega podjetništva. V nadaljevanju, na podlagi kvalitativne analize, prikažemo možnosti
za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji in podamo naša priporočila. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: spodbujanje socialnega podjetništv, finančne spodbude, občine, lokalne skupnosti, vloga občin in lokalnih skupnosti, manjša stopnja brezposelnosti, družbenokoristni cilji Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 897; Prenosov: 50 Celotno besedilo (1,57 MB) |
30. Mehanizem relapsaNina Jovanović, 2020 Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od
psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti
od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa
pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem
delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti.
Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti
dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se
uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti.
V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov,
ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki
abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali
pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje
zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od
zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih.
Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama.
Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na
kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med
notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem
jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne
življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico
in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za
sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so
botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim
kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj
primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in
pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli
kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka
v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je
potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na
sebi, vsak dan, dan za dnem.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 116 Celotno besedilo (1,17 MB) |