91. Postopek odmere pokojnine na podlagi mednarodnega pravaBarbara Burić, 2022 Opis: Socialno zavarovanje predstavlja enega izmed temeljnih področij vsake socialne države, ki posamezniku daje določeno mero socialne varnosti v različnih življenjskih obdobjih. Prost pretok delovne sile med državami simbolizira svoboščino današnjega časa. Za njegovo učinkovito izvedbo pa se morajo države med seboj povezovati, da posamezniku zagotovijo te pravice tudi na mednarodni ravni. Tema socialnega zavarovanja je pomembna, tako z vidika znanstvenega kot praktičnega pomena za vsakega posameznika, ko se z njo sreča. Magistrsko delo predstavlja prispevek, ki je lahko vsem, predvsem pa zaposlenim izven svoje domovine, v pomoč pri razumevanju in urejanju svojih pravic iz pokojninskega zavarovanja. V svojem delu z
uporabo zgodovinske, analitične, deskriptivne, primerjalne in teoretične metode pregledno in strnjeno ugotavljam vplive mednarodnega povezovanja na primeru odmere starostne pokojnine. Po uvodnem delu sledi zgodovinski pregled socialnega zavarovanja na nacionalni in mednarodni ravni. V drugem sklopu se posvečam veljavni slovenski zakonodaji z vidika osnovnih pravic iz obveznega zavarovanja. V osrednjem delu obravnavam meddržavna povezovanja sistemov, bodisi na podlagi dvostranskih povezovanj kot tudi na najširši način, ki ga predstavlja uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti v z vidika odmero pokojnine. V raziskovalnem delu je na podlagi primerov predstavljena odmera starostne pokojnine po slovenski pokojninski zakonodaji v vseh svojih vidikih ne glede na to, ali gre za dobo, dopolnjeno v Sloveniji, državi članici EU in EGS, državi pogodbenici ali tretji državi. Nazadnje v zaključku zajemam najpomembnejše ugotovitve raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna varnost, starostna pokojnina, pokojninska doba, dvostranski sporazumi, koordinacijske uredbe, Evropska unija, socialne pravice
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (790,96 KB) |
92. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost stanovanjskih nepremičninTadeja Tušar, 2022 Opis: Infrastruktura predstavlja pomemben dejavnik načrtovanja, gradnje in vrednotenja nepremičnin, saj razlike v infrastrukturi vplivajo na koristi same nepremičnine. Ključni del splošne infrastrukture je socialna infrastruktura, ki zajema različne elemente s socialnimi oz. družbenimi funkcijami ter zagotavlja, da lahko člani skupnosti opravljajo svoje dejavnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost slovenskih stanovanjskih nepremičnin. V ta namen
primerjamo pokritosti različnih lokacij slovenskih nepremičnin s socialno infrastrukturo (vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi in višjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami in visokošolskimi zavodi, socialnimi lokacijami, kulturnimi lokacijami, muzeji, gledališči, igralnicami, kinematografi, videotekami in wellnessi, splošnimi knjižnicami, zdravstvenimi ustanovami), pokritost s socialno infrastrukturo primerjamo z vrednostnimi conami stanovanj in stanovanjskih hiš, analiziramo kupoprodajne posle ter anketiramo splošno populacijo. Z raziskavo ugotavljamo, da razvitost socialne infrastrukture vpliva na vrednost stanovanjskih nepremičnin ter da je dostopnost do socialne infrastrukture kot dejavnik vrednosti nepremičnin primerljiva z dejavniki, ki jih uporabljamo v modelih vrednotenja. Rezultati tudi kažejo, da prebivalci različnih
starostnih skupin dostopnost socialne infrastrukture ocenjujejo kot različno pomemben dejavnik vrednosti nepremičnin. Starejši anketiranci večji pomen kot mlajši pripisujejo predvsem bližini zdravstvenih domov, v manjši meri pa tudi bližini športnih dvoran, gibalnih postaj in bolnišnic, mlajši anketiranci pa večji pomen kot starejši anketiranci pripisujejo bližini športnih igrišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, stanovanjske nepremičnine, vrednost nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 34
Celotno besedilo (10,83 MB) |
93. Sirski begunci na poti v Evropsko unijoKaja Odar, 2022 Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problem emigriranja sirskega prebivalstva iz Sirije v času evropske begunske krize, ki se je začela leta 2014, s poudarkom na iskanju dejanskih razlogov za emigriranje sirskih prebivalcev v Evropsko unijo. V začetku magistrskega dela smo opredelili in predstavili obravnavano tematiko, probleme in predmet raziskovanja. Opisali in predstavili smo sirski režim in dogajanje v Siriji zadnjih 10 let od začetka sirske državljanske vojne leta 2011. Predstavljena je zgodovina Sirije za lažje razumevanje pomembnosti sirske lege z geografskega in političnega vidika tako na Bližnjem vzhodu kot v svetu. Analizirali smo konflikte med prebivalstvom in državnimi akterji, obravnavali odziv sosednjih držav Sirije na evropsko begunsko krizo ter zajeli normativne ureditve in socialno politiko v sosednjih državah Sirije in v Evropi. Osredotočili smo se na odziv Evropske unije in evropskih držav na evropsko begunsko krizo ter analizirali delovanje Evropske unije v Siriji med državljansko vojno. Opredelili in opisali smo tudi povezave Sirije z Rusijo in Turčijo. Analizirali smo denarne pomoči Rusije in Evropske unije Siriji med državljansko vojno ter podatke o emigracijah iz Sirije kot tudi o imigracijah nazaj v Sirijo. Opravili smo tudi analizo smrtnih žrtev sirskih prebivalcev med državljansko vojno v Siriji. Predstavljena je vloga sosednjih držav Sirije med državljansko vojno. Na podlagi opravljene ankete med sirskimi begunci, ki živijo v Berlinu, smo analizirali in predstavili ključne ugotovitve opravljene ankete in dejanske razloge za migriranje sirskih prebivalcev v smeri Evropske unije. Na koncu smo predstavili rezultate, ki smo jih dobili, ter opisali in predstavili prispevek rezultatov ankete ter uporabnost dobljenih rezultatov raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sirsko prebivalstvo, sirski begunci, Sirija, evropska begunska kriza, socialna politika v EU
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 648; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,32 MB) |
94. Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg delaAna Delišimunović, 2023 Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 494; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,53 MB) |
95. Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politikeKlara Krnc Ambrožič, 2023 Opis: V magistrskem delu z naslovom Razpoložljivi dohodek družine z vidika davčne, družinske in socialne politike smo obravnavali sistem dohodnine in sistema družinskih ter socialnih transferjev v Republiki Sloveniji. Namen dela je ugotoviti vpliv posrednih in neposrednih transferjev na razpoložljivi dohodek družine. Raziskovalno delo smo razdelili na teoretični in analitični del, pri čemer smo v teoretičnem delu podali glavne značilnosti obravnavanih sistemov. V analitičnem delu smo analizirali vpliv tako posrednih kot tudi neposrednih transferjev na družinski proračun, za kar smo uporabili matematično metodo. Pri pisanju dela smo nadalje uporabili opisno, normativno in razlagalno metodo. Uporabljene so bile tudi metoda komplikacije, analize in sinteze. Raziskali smo, kakšne pravice iz naslova tako neposrednih kot tudi posrednih transferjev lahko uveljavljajo družine v Republiki Sloveniji, kakšni so pogoji do upravičenosti le-teh, ter kaj upravičenec prejme s posamezno pravico. Odgovorili smo na zastavljeni raziskovalni vprašanji in izračunali višino vseh transferjev, ki jih prejme posamezna družina. Ugotovili smo, da transferji tako posredni kot tudi neposredni vplivajo na dvig razpoložljivih dohodkov v družinah. Nadalje smo ugotovili, da je v RS dobro poskrbljeno za socialno ogrožene družine. Ugotovili smo, da bo dvig splošne davčne olajšave vplival na višino družinskega proračuna v družinah, kjer razpolagajo z lastnimi dohodki, vendar neenakomerno glede na višino dohodkov in bo v nekaterih družinah pomenil celo znižanje njihovega družinskega proračuna. Magistrsko delo ponuja odgovore na vprašanja, s katerimi se srečujejo družine ob uveljavljanju pravic do transferjev iz javnih sredstev. Rezultate raziskovanja bi lahko uporabili tudi za dodatno ozaveščanje družbe, saj mnogo upravičencev ne pozna vseh pravic, ki jim jih sistem transferjev omogoča. Rezultati raziskovanja bodo v pomoč pri razjasniti morebitnih pomislekov in dilem grede ustreznosti posrednih in neposrednih transferjev, ki jih država nameni družinam. Nadalje bi bila raziskava lahko v pomoč tudi pri razmisleku o konceptu socialne države.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družinski proračun, posredni transferji, neposredni transferji, davčna politika, družinska politika, socialna politika
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,07 MB) |
96. |
