11. ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE (VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI) MED ITALIJO IN SLOVENIJODoris Fatur, 2023, ni določena Opis: V okviru magistrskega dela smo predstavili obsežen sistem čezmejnega sodelovanja v civilni zaščiti. Najprej smo se temeljito posvetili teoretičnemu ozadju čezmejnega sodelovanja, nato smo nadaljevali z analizo normativnih virov, ki urejajo razmerja med sosednjima državama Italijo in Slovenijo. V tem okviru smo predstavili tako zgodovinsko pomembne sporazume kot tudi bilateralne dogovore med obema državama. Sledila je obravnava koncepta kriznega upravljanja ter odziva kriznega menedžmenta v situacijah naravnih nesreč. Osredotočili smo se na pripravljenost Slovenije na obvladovanje velikih požarov, kar smo podrobno predstavili v okviru Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. V tem načrtu smo prav tako izpostavili delovanje kriznih teles, ki so ključna za učinkovit odziv v kriznih razmerah. Nadaljevali smo s predstavitvijo mehanizmov pomoči Evropske unije na področju civilne zaščite, vključno z njihovimi finančnimi možnostmi za financiranje čezmejnih projektov. To je ključno za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega ukrepanja v primerih nesreč, ki presegajo nacionalne meje. Prek empirične raziskave, pri kateri smo uporabili kvalitativno paradigmo, smo ugotovili, da med državama obstaja dobro čezmejno sodelovanje, vendar še ni povsem usklajeno. Da bi dosegli višjo stopnjo enotnosti, je ključno okrepiti preventivne ukrepe. Povečanje medsebojnega druženja in izvedba skupnih vaj bi lahko bistveno prispevala k temu cilju. Med pozitivnimi točkami izstopa podpis sporazuma med državama leta 2022, vendar je pomembno opozoriti, da določene pomanjkljivosti še niso bile rešene, npr. vprašanje priznavanja italijanskih voznikov kamionov in njihovih vozniških dovoljenj ostaja nerešeno, kar kaže na potrebo po nadaljnjem usklajevanju.
Ključne besede: Čezmejno sodelovanje, krizni menedžment, naravne nesreče, mehanizmi pomoči EU, civilna zaščita, podnebne spremembe.
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (2,18 MB) |
12. |
13. |
14. |
15. Smernice in orodja za pogovor o podnebnih spremembah in ekosistemskih storitvah v šoliLiliana Vižintin, 2022, strokovni članek Opis: Ekosistemske storitve ali usluge so vse dobrine in koristi, ki jih zagotavljajo ekosistemi in so pomembne za ohranjanje blaginje družbe ter njen trajnostni obstoj. Podnebne spremembe in drugi antropogeni pritiski povzročajo številne kumulativne učinke na ekosisteme, kažejo pa se tako v degradaciji ekosistemskih procesov kot tudi v izgubi biotske pestrosti in spreminjanju habitatov, posledično pa še v manjši zmogljivosti ekosistemov za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Cilja projekta ECO-SMART, ki je sofinanciran s programom Interreg V-A Slovenija- Italija, sta bila: a) analiza vplivov podnebnih sprememb na ekosistemske storitve izbranih obalnih območij Nature 2000, ki so še posebej izpostavljena podnebnim spremembam, b) priprava načrtov za prilagajanje na podnebne spremembe prek sonaravnih rešitev za zaščito ekosistemskih storitev in biotske pestrosti teh območij. V vse dejavnosti projekta pa je umeščena celostna strategija krepitve zmogljivosti skupnosti. Pomembna ciljna skupina za aktivnosti krepitve zmogljivosti so tudi lokalne šole, ki so jim posvečene prilagojene projektne aktivnosti, na primer smernice za učitelje in spletni izobraževalni portal za učence. S tem se krepi sodelovanje med raziskovalci in šolami, prav tako pa se omogočata soustvarjanje inovativnega izobraževalnega okolja in podpiranje družbeno odgovornega izobraževanja.
Ključne besede: ekosistemske storitve, projekti, čezmejno sodelovanje, ECO-SMART
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2023; Ogledov: 836; Prenosov: 27
Celotno besedilo (597,32 KB) |
16. Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu : doktorska disertacijaDanijela Kralj, 2022, doktorska disertacija Opis: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Ključne besede: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2023; Ogledov: 1026; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,81 MB) |
17. Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica : magistrska nalogaTea Podobnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter
zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili
smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje
zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po
razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še
toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo.
Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino
spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi
zgodovinski razvoj dogodkov.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature
smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili
kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega
sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike
vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in
Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na
komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil
izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega
menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike,
da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni
čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem
vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem
območju.
Ključne besede: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 1003; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,45 MB) |
18. Zakulisje glasbene industrije v odnosu menedžmenta in založb do glasbenikov : diplomska nalogaFatima Beganović, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoĉa na odnos menedţmenta in zaloţb do glasbenikov, s poudarkom na odnosu v zakulisju in negativnih praksah, ki se pojavljajo. V teoretiĉnih izhodišĉih, opisane so osnovne lastnosti, funkcije, ter zgodovinski razvoj menedţmenta in zaloţb v glasbeni industriji. Opisane so vrste, naĉini sklenitve in lastnosti pogodb, vsebina in pomembnost etiĉnega kodeksa, primeri slabih praks odnosa menedţmenta in/ali zaloţb do glasbenikov iz sveta, ter posledice, ki so jih slabe prakse prinesle v njihovi karieri in ţivljenju. Predstavljeni so tudi zgodovina, osnovne lastnosti, ter današnje stanje glasbene industrije v Sloveniji.
Rezultati so pridobljeni s kvalitativno raziskavo, s pomoĉjo neposrednih pol-srtrukturiranih intervjujev opravljenih s sedmimi glasbeniki/glasbenicami, ki so del glasbene industrije v Sloveniji in so starosti od 18 do 30 let s doloĉenimi izkušnjami z menedţmentom in zaloţbami. Cilj raziskave je bil odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja, ki zajemajo opisovanje slabih praks, s katerimi so se sreĉali glasbeniki v Sloveniji v razmerju z menedţmentom in zaloţbami, ter opisovanje naĉinov, na katere so slabe prakse reševali.
Raziskava je pokazala, da je problem slabega ravnanja menedţmenta in zaloţb do glasbenikov v Sloveniji v veliki meri prisoten. Veĉina glasbenikov je imela doloĉena neposredna ali posredna sreĉanja s slabimi praksami s strani menedţmenta in/ali zaloţb. Intenzivnost in narava slabih praks je od posameznika do posameznika razliĉna in edinstvena. Manjšina glasbenikov je imela izkljuĉno pozitivne izkušnje.
Ključne besede: glasbeniki, menedžment, založbe, sodelovanje, pogodbe, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 595; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,56 MB) |
19. |
20. |
