Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč
Brigita Korošec, 2016

Abstract: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 3158; Downloads: 200
.pdf Fulltext (3,04 MB)

3.
4.
5.
Pravna ureditev rojstva
Robert Skok, 2014

Found in: ključnih besedah
Keywords: rojstvo, porod, porod na domu, anonimno rojstvo, prijava rojstva otroka, osebni status, nasciturus, otrokove pravice, pravice staršev in družine
Published: 08.12.2017; Views: 1947; Downloads: 108
.pdf Fulltext (1,88 MB)

6.
Mednarodnopravni status Antarktike
Rosana Krajnc, 2014

Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodnopravni status, Antarktika, mednarodne pogodbe, diplomacija, poseben status
Published: 12.12.2017; Views: 1961; Downloads: 101
.pdf Fulltext (1,11 MB)

7.
Mednarodnopravni režimi in status Antarktike
Lara Jasenc, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, mednarodnopravni režimi, poseben režim, demilitarizacija, pravni status, Antarktika
Published: 14.12.2017; Views: 1830; Downloads: 112
.pdf Fulltext (996,09 KB)

8.
Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družini
Nina Rous, 2017

Abstract: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave. Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči. Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah. Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Published: 06.03.2018; Views: 2721; Downloads: 128
.pdf Fulltext (1,04 MB)

9.
Pravica do mednarodne zaščite v mednarodni in slovenski ureditvi
Anja Kovšca, 2016

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Published: 12.07.2018; Views: 2118; Downloads: 126
.pdf Fulltext (897,27 KB)

10.
Search done in 0 sec.
Back to top